Prijetno topli jesenski žarki so pravi magnet za sprehod v bližnjem gozdu. A zaradi veliko obiskovalcev lastniki gozdov na Goričkem tarnajo, da so gozdovi vse bolj izropani.
"Ti ljudje, ki imajo tukaj gozdove več kot 20 let, jim poberejo vse in še pustijo odpadke tukaj, kostanje pa odpeljejo in prodajajo," je ponazoril Valter Gomboc, podpredsednik Združenja lastnikov gozdov Pomurja.
Lastniki gozdov pa lahko zaradi gojenja in prodaje plodov nabiranje le-teh v svojem gozdu prepovedo. Štefan Kovač z Zavoda za gozdove je pojasnil, kako. Lokalno skupnost morajo zaprositi za odločbo. Ta lahko opredeli del gozda za proizvodnjo nekih plodov.
Čeprav imajo lastniki to pravico že dobri dve desetletji, so jo nekateri začeli uveljavljati šele pred kratkim. Občina Puconci, na primer, že izdala odločbo enemu lastniku gozda. Po prejetju mora lastnik sam poskrbeti za ustrezna opozorila. Lastni gozd ali fizično ogradi, npr. s trakom, ali pa na kakšen drugi način nadzira svoje zemljišče in s tem preprečuje nabiranje plodov tam, je povedala direktorica Občinske uprave Puconci Mateja Fujs.
Gozdovi, v katerih nabiranje kostanja ni dovoljeno, so običajno obdani s trakom, na več mestih so tudi posebna obvestila. In če vas v takem gozdu zaloti lastnik, boste, če boste imeli srečo, odnesli le z njegovim opozorilom. Če vas zaloti gozdarski inšpektor, pa utegnete pošteno seči v žep.
Vse manj kostanja na Primorskem
Le redki nabiralci kostanja bodo nabrali več kot lani. Kostanja je namreč vse manj iz številnih razlogov. Prvi je opuščanje proizvodnje, drugi pa bolezni: kostanjeva šiškarica, rak itd. Za kostanjevo šiškarico je kriva osa šiškarica, ki povzroča tvorbo šišk na poganjkih in s tem močno prizadene letni prirast poganjkov in lesa, predvsem pa pridelek plodov. Množično se je na Goriškem začela pojavljati po letu 2005, zatirati pa jo je mogoče le z naravnimi sovražniki, posebno osico, ki ni živela v Sloveniji, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije povedala specialistka za varstvo rastlin na Kmetijskem gozdarskem zavodu Nova Gorica, Mojca Rot.
Leta 2012 je bil pripravljen načrt za naselitev te osice tudi v Sloveniji, vendar so morali pridobiti posebno dovoljenje za njeno naselitev, saj je to tujerodna žival. Leta 2015 so dovoljenje za njeno naselitev končno dobili, vendar je bila osica že naseljena tudi na Goriškem, saj je po predvidevanjih kmetijskih sadovnjakov k nam prišla iz sosednje Italije, tako kot osa šiškarica.
Kostanji so včasih prehranjevali cele družine, je povedal pridelovalec Anton Peršič. Pred več desetletji je bilo na območju Oseka in Vitovelj na Goriškem ter Liga na območju Kanalskega Kolovrata precej nasadov, kjer so pridelovalci pobrali tudi več ton kostanja. Danes lahko pridelek ocenjujejo le na nekaj sto kilogramov, čeprav so ta območja primerna za pridelavo kostanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje