Vse manj kostanja na Primorskem
Le redki nabiralci kostanja bodo nabrali več kot lani. Kostanja je namreč vse manj iz številnih razlogov. Prvi je opuščanje proizvodnje, drugi pa bolezni: kostanjeva šiškarica, rak itd. Za kostanjevo šiškarico je kriva osa šiškarica, ki povzroča tvorbo šišk na poganjkih in s tem močno prizadene letni prirast poganjkov in lesa, predvsem pa pridelek plodov. Množično se je na Goriškem začela pojavljati po letu 2005, zatirati pa jo je mogoče le z naravnimi sovražniki, posebno osico, ki ni živela v Sloveniji, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije povedala specialistka za varstvo rastlin na Kmetijskem gozdarskem zavodu Nova Gorica, Mojca Rot.

Leta 2012 je bil pripravljen načrt za naselitev te osice tudi v Sloveniji, vendar so morali pridobiti posebno dovoljenje za njeno naselitev, saj je to tujerodna žival. Leta 2015 so dovoljenje za njeno naselitev končno dobili, vendar je bila osica že naseljena tudi na Goriškem, saj je po predvidevanjih kmetijskih sadovnjakov k nam prišla iz sosednje Italije, tako kot osa šiškarica.

Kostanji so včasih prehranjevali cele družine, je povedal pridelovalec Anton Peršič. Pred več desetletji je bilo na območju Oseka in Vitovelj na Goriškem ter Liga na območju Kanalskega Kolovrata precej nasadov, kjer so pridelovalci pobrali tudi več ton kostanja. Danes lahko pridelek ocenjujejo le na nekaj sto kilogramov, čeprav so ta območja primerna za pridelavo kostanja.