Lastniki gozdov opažajo, da postaja naval na njihove gozdove moteč - vse bolj so v gozdovih zaparkirane ceste, dovozne poti, obiskovalci puščajo smeti, uničujejo gobe ...

"To so posledice tega, da je svobodno nabiranje nelesnih gozdnih dobrin dovoljeno vsem. Ker se iz gozdov odnaša precejšen del sicer dohodka lastnikov gozdov, smo prepričani, da je država z zakonom o gozdovih pretirano posegla v lastninsko pravico. Gozdna lastnina je edina, ki ni prava lastnina," je na razpravi o pravici do lastništva v zasebnih gozdovih, ki je potekal na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, poudaril Jože Pojbič z Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

Socialna funkcija da, ne pa dodatni zaslužek
Zaenkrat zakonodaja lastnikom omogoča le prepoved nabiranja kostanja, vse druge dobrine so na voljo vsem. "Temu se reče socialna funkcija gozdov, ki pa prerašča v nekaj drugega. Zaradi rastoče brezposelnosti, vedno večje mobilnosti posameznikov in zaradi socialnih stisk ta funkcija prerašča v iskanje dodatnega zaslužka, v posel, ki gre mimo lastnikov gozdov in odnaša lastnikom precejšen del potencialnega dohodka," je opozoril Pojbič, ki je prepričan tudi, da bo v naslednjih letih donosnost gozdov zaradi posledic žledoloma precej zmanjšana, zato bodo lastniki razmišljali tudi o tem, kako iz gozdov dobiti še kak dodaten dohodek.

Lastniki gozdov se strinjajo, da je socialna funkcija dobro zamišljena kot sprostitev za ljudi, a opažajo, da je izkoriščanje gozdov postalo že posel, ki ga je na neki način uzakonila tudi država. "Z zakonom o preprečevanju dela na črno omogoča registracijo nabiranja gob in prodajo. Tu se lahko registrirajo vsi, ne le lastniki gozdov, čeprav predpisi na področju gozdarstva in varstva gozdov predvidevajo, da se gobe nabirajo le za užitek, ne za prodajo," je še poudaril Pojbič.

Tudi zato lastniki ne nasprotujejo prostemu dostopu v gozdove, nasprotujejo pa prostemu nabiralništvu za vse, ker bistveno zmanjšuje donose lastnine lastnikov gozdov. "Mogoče je čas za novo pobudo za ustavno presojo," je razmišljal Pojbič. Spomnil je namreč na mnenje nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Janeza Čebulja, ki je poudaril, da je treba ugotoviti sorazmernost posega v lastninsko pravico: če je nesorazmeren, gre za nedopusten poseg v lastninsko pravico.

Tolikšna, kot je vrednost lesa, je tudi vrednost kostanja in gob
Pojbič je opisal tudi primer v Brežicah, kjer so raziskovalci ugotovili, da je hektarski donos kostanjevih plodov v kostanjevem gozdu najmanj 1500 evrov na hektar, kostanjevega lesa pa za 700 evrov letno. "Na 17 hektarjev veliki posesti je ob upoštevanju stroškov letni dohodek lesa okoli 2500 evrov, predvidoma najmanj 100 kilogramov gob po 15 evrov in 500 kilogramov kostanja po dva evra pa znese najmanj 2500 evrov izgubljenega prihodka zaradi rekreativnih nabiralcev."

"Zapletena razprava"
Minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan je priznal, da je razprava o javnem interesu in pravici do lastništva v gozdu zelo zapletena, kako težka je, pa se je prepričal pred meseci, ko so skušali najti družbeno soglasje za kolesarjenje v gozdovih. Židan si želi čim več rešitev in javnih razprav s tega področja, ki bi jih potem lahko upoštevalo tudi ministrstvo.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič pa je ob tem dejal, da ima predvolilni čas učinek na to, o čemer se pogovarjajo. Prepričan je, da je tudi to tematika, do katere se mora politika opredeliti.