Kar 71 let je minilo od njihove mature, a trije od 34 nekdanjih sošolcev se svojih gimnazijskih let še zelo dobro spominjajo. Tudi vragolij, ki so jih zakuhali.

Profesorici angleščine so jo zagodli kar sredi ulice: "Smo naredili gospe Sonji špalir, ni se nam mogla umakniti, klanjam se, gospa profesor, klanjam se. Ljudje so stali in gledali, kaj je to za eno čudo. Bila je tako besna, da smo dobili ukor pred izključitvijo," v smehu pripoveduje Miro Mikeln.

Leta 1950 so maturirali, takrat še osemletno gimnazijo pa so začeli obiskovati v času druge svetovne vojne: "V nemški gimnaziji bi bil izključen, če bi te dobili, da slovensko govoriš. Imel sem sošolca, ki ga danes ni tukaj, s katerim sva si kakšen slovenski stavek ilegalno povedala," se spominja Milovan Zidar.

Nekdanji sošolci so se sicer prvič srečali šele 10 let po maturi, a od takrat redno vsako leto, in čim starejši so, tem rajši pridejo. "Takrat izginejo leta, veste, izginejo leta, kar mimogrede. In še vedno vidim vse te fante, tako kot sem jih imela v očeh, ko smo bili stari 17 ali 18 let," pravi Sonja Bratina.

"Jaz verjamem, da so gotovo eni izmed najstarejših, ker še nisem slišal, da bi kdo v Sloveniji praznoval kaj več kot 70-letnico," je dejal ravnatelj I. Gimnazije v Celju Anton Šepetavc.

Kljub devetim križem so nekdanji gimnazijci polni energije in se že veselijo prihodnje, 72. obletnice.