Televizija Slovenija se je v koprodukciji s TV Koper-Capodistria v začetku letošnjega leta odločila za inovativno glasbeno oddajo z edinstvenim videzom in ravno tako unikatnim aktivnim dvojezičnim slovensko-italijanskim vodenjem in vsebinami. Avtor zamisli celotne oddaje in njen voditelj je televizijskim gledalcem in radijskim poslušalcem dobro znani Andrea Flego Effe. Z Effejem smo se pogovarjali ob vrnitvi oddaje na male zaslone. Na sporedu bo vsak drugi ponedeljek ob 18.55 na drugem programu TV Slovenija.

Kaj lahko gledalci pričakujejo v novi sezoni drugačnega, novega?
Drastičnih sprememb ne bo, saj gre v bistvu za drugo polovico istega, že prej začrtanega in konceptualno postavljenega ciklusa, ki se bo iztekel ob koncu leta. Seveda lahko tako kot vedno pričakujejo veliko novih videospotov in najbrž zanimivih glasbenih odkritij.

Smo pa na pobudo izvajalcev ter njihovih zastopnikov in založnikov dodali možnost za gledalcev, da dobijo brezplačne izvode albumov na zgoščenkah tistih gostujočih izvajalcev, ki so jim bili zanimivi – brez kvizov, plačljivih SMS-ov in podobnega – enostavno mesečno žrebanje, z izpolnjevanjem podatkov na uradni spletni strani oddaje.

Pa še to - ekipi ustvarjalcev oddaje se je pridružil še peklenski čevljar, mojster Samir Šakovič iz Kopra.

Pred začetkom oddaje, januarja letos, ste pojasnjevali, da se lahko glasbeniki, bendi "prijavijo" sami - da pošljejo svoj videospot. Kolikšen je (bil) odziv?
Naravnost neverjeten. Ogromen. Tako iz Slovenije kot iz Italije. Ne samo, da nikakor ne zmanjkuje videospotov - v katerem koli tednu jih imam na pisalni mizi za najmanj tri oddaje vnaprej in velikokrat gre za presenetljivo kakovostne in kreativne izdelke. Ne govorim o domačih posnetkih iz garaže ali amaterskih "videosestavljank" za YouTube, temveč o "ta pravih" glasbenih videospotih, kot smo jih vajeni z glasbenih televizij tukaj in v svetu.

Kdo od mladih, še nepoznanih, vas je v prvi sezoni najbolj navdušil, vas presenetil?
Veliko jih je in ne želim narediti krivice nobenemu, toda, če govoriva o tistih res manj poznanih pred TV-predstavitvijo, bom naštel nekatere, ki si jih še danes z veseljem pogledam in zavrtim: prleški kantavtor Samo Budna, tržaški rokerji The Rideouts, mariborski superrokerji Dweal, zamejski elektro duo Vulture & The Guru, pa Maxiata iz L'Aquile.

Spomladi je bilo kar nekaj kritik na račun vašega simultanega prevajanja iz italijanščine v slovenščino in obratno, češ da jemlje oddaji čas. Kako vi gledate na to?
Najbrž bi mi moralo biti toplo pri srcu, ker nekateri tako zelo skrbijo (poleg za svojega) za dragoceni čas moje oddaje ali naše televizije ... (smeh)

Glejte, šalo na stran, tu je najprej zmeda v zvezi s tem, kaj in kakšno prevajanje je sploh možno in obstaja. Mi nismo odkrili nobene tople vode, gre pač za konsekutivno prevajanje, kar je drugače, a svetu enako poznano in legitimno, kot je simultano, ali sinhronizacija, ali podnapisi ... V drugi vrsti mislim, da je tolikšna skrb za obliko dober, a žal prozoren način, da se izogneš priznavanju zanimivosti vsebine in si zagotoviš manevrski prostor za nekaj izredno dobro razvitih domačih "športov": pljuvanje, sesuvanje, kritiziranje. V tretje pa bi dodal še nek nezanemarljiv delež samo na pol zavestne ali racionalne jezikovne in nacionalne ogroženosti, ki žal za seboj potegne tudi nestrpnost in težko sprejemanje novega ali drugačnega.

Dejstvo je, da pri nas neko resno, tehtno TV-kritiko komajda premoremo, zato pridejo na svoj račun interesi vseh vrst iz ust modrecev vseh vrst; vključno z anonimnimi spletnimi "virtuozi tipkanja", za katere nihče ne more pomisliti, da so izraz tipičnega ali neobremenjenega TV-gledalstva, kaj šele novinarstva. Zato je moj Inferno tudi zanimiv lakmusov papir za marsikaj, saj smo na primer doživeli, da so nas v uglednem - in domnevno naprednem - slovenskem tedniku raztrgali tudi v tednu, ko oddaje sploh ni bilo v etru; ali pa, da se je kakšen pronicljiv - in domnevno "brihten" - novinar malce prenaglil z izjavami, da "naj ima italijanska glasba svoj prostor le na TV Koper", kot da bi to bil nekakšen geto. Ko pa prebereš, da sta ta oddaja in Aritmija menda del neke skrite cerkvene zarote, ker z uporabo latinskih izrazov v naslovih načrtno ustvarjata občutek manjvrednosti slovenskemu jeziku in Slovencem, pa ti je jasno, da imajo nekateri res preveč prostega časa in ... (brez zamere), premalo zdravil.

Nameravate kaj spremeniti?
Oddaja ostaja takšna, kakršna je, kakor je bila zasnovana ter predstavljena. Glasbeniki iz dveh držav so jo več kot očitno zelo dobro sprejeli, o čemer priča na primer podatek, da smo v enajstih oddajah imeli kar deset premier videospotov – pa nismo prosjačili za njih. Ali dejstvo, da smo v studiu gostili izvajalce zelo različnih žanrov iz cele Slovenije, ter iz tako oddaljenih italijanskih krajev, kot sta Rim, Milano, Piacenza ali pa potresno porušena L'Aquila, 700 kilometrov od Kopra – pa jih ne plačujemo za to. Seveda tu ni bistvena le naklonjenost glasbenikov, pozitivnih odzivov gledalcev sem dobil na stotine. In tu sta še podatek, da bosta Radio Koper in Radio Capodistria že jeseni predvajala radijsko, zgoščeno različico oddaje, čezmejna TV-mreža italijanske državne televizije RAI pa se zanima za ponovitev celotnega ciklusa.

Veste, vsi v ekipi smo dobro vedeli, v kaj gremo, in ko sem v intervjujih pred začetkom oddaje govoril o "oranju ledine", mi je bilo jasno, da za to potrebuješ primerno opremo ... Citiral bom Toma Pettyja, ki poje "You need rhino skin / And elephant balls".

Ali poleg oddaje pripravljate še kakšen drug (morda glasbeno obarvan) projekt?
Glede na to, da se z glasbo profesionalno preživljam že od šestnajstega leta, bi tudi sam bil zelo zaskrbljen, če ga ne bi! (smeh)

Te dni se ukvarjam s pripravljanjem vodenja, scenarija in nabora glasbenih gostov za galaprireditev ob 40. obletnici TV Koper/Capodistria, ki bo 23. septembra v koprskem gledališču. Zadnje čase sem naredil dva res navdihujoča in dolga radijska intervjuja, z Mobyjem ter Robbiejem Kriegerjem, kitaristom legendarnih Doorsov – res nevsakdanja čast in doživetje. Je pa celo to leto bilo in še bo izredno plodno s studijskega vidika, zato sem res vesel, ker sem obkrožen z vznemirljivo, dobro glasbo: delal sem na nastajanju sedaj hitalbuma italijanskega zvezdnika in legende, Vinicia Capossela; opazujem lepo pot singla, ki sem ga naredil za vrnitev na sceno Polone Furlan; končujem produkcijo in mikse tretjega albuma Draga Misleja - Mefa; sem nekje na polovici produciranja novega albuma Bohemov in novega albuma Andraža Hribarja; končujem nov singl Andreja Ikice; ter nova singla dveh italijanskih izvajalcev.

In nihče izmed teh ne spada v Peklenski izbor, da ne bo pomote!