Cesta, ki vas iz Trebnjega vodi proti Čatežu, lahko tistega, ki se vozi prvič, preseneti in celo pripravi do tega, da se po prevoženih petih kilometrih sredi gozda obrne, če zgreši tisti mali črno-rumeni znak, kjer je ta konec tedna pisalo ŠVIC oz. okrajšava za Študentski vikend inteligence in cvička. Toda kot pravijo domačini: samo sledite zvoku glasbe in prišli boste na cilj.

Jasa v Dolenji vasi pri Čatežu, kjer čez leto bedijo nad njo lastniki tamkajšnje turistične kmetije, je dvanajsto leto gostila mladino iz bližnje in malce bolj oddaljene okolice. "Letos nam ni usojeno," sta v petek okoli desete ure zvečer razlagali prostovoljki na vhodu. Po soparnem popoldnevu, ki je omogočilo najbolj zagretim, da so si postavili svoje šotore, je okoli sedme ure prizorišče namočila nevihta, ki je pustila svoj pečat, viden še danes.

Razmočena tla in več tisoč obiskovalcev - organizatorji so jih v dveh dneh našteli dvanajst tisoč (po naših ocenah ji je bilo nekaj manj) - so v petek idilično travnato oazo spremenili v blatni poligon, čeprav po nalivu ni bilo več dežja. Škornji so bili obvezna oprema, čeprav se kakšnim stotim obiskovalcem, ki so obtičali pri obeh delujočih blagajnah v času našega prihoda, še sanjalo ni, v kaj bodo "zarinili".

Dve blagajni - ena za goste, predstavnike sedme sile in športnike, druga za preostale obiskovalce - sta se izkazali za eno izmed večjih organizacijskih napak, saj so obiskovalci pri vhodu čakali tudi po pol ure v času največjega navala in pozneje še pri varnostni kontroli na prizorišče.

A obiskovalcem, ki so na prizorišče vstopili v času našega prihoda, je bilo lažje, kot tistim, ki so prišli kakšno uro pred njim, saj se je na prizorišče vrnila električna energija, potem ko so zaradi izpada v celotni dolini na generatorjih delovali le točilni pulti in oder. Zastoji pa se niso končali pri vhodu, saj se je podobna zgodba v petek nadaljevala znotraj prizorišča na blagajni za prodajo bonov, s katerimi so obiskovalci lahko prišli do piva in cvička za 2,5 evra in preostala okrepčila. Na trenutke se je celo izkazalo, da so imeli natakarji več dela s pojasnjevanjem, da pijač ni mogoče kupiti z denarjem kot s točenjem.

Obiskovalci v svojem svetu
Ne dež, ne blato, ne za julij hladni poletni večer niso ustavili množice obiskovalcev pod odrom, ki se je gnetla do mize tonskega mojstra na sredini koncertnega prizorišča. Tam je organizatorjem še pravočasno uspelo natresti nekaj zaščite, da se noge niso pogreznile v tla (ostalo žagovino pa so potresli po prizorišču zjutraj). "Od višine se zvrti," je odmevalo iz njihovih grl, ko je Vlado Kreslin dvignil svoji roki v zrak in prepustil obiskovalcem, da so po nizu njegovih zimzelenih festivalskih skladb, prišli na svoj račun.

Nič novega na ŠVIC-u, bi lahko rekli. Vse do nastopa Mi2. Stari znanci festivala, tudi izvajalci, ki se lahko pohvalijo z največ nastopi v dolini Dolenje vasi, so v petek zvečer privabili največ ljudi pod oder, toda namesto nizanja starih uspešnic, so izkoristili to priložnost in med koncertne "ziheraše" pometali skladbe s prihajajočega albuma, med katerimi so niz začeli z Vstati in obstati ter še predstavili Hči vaškega učitelja, Stara duša in Moje muze - najverjetneje ena izmed prihajajočih nosilnih skladb njihovih festivalskih nastopov. Malo manjšim poznavalcem njihove glasbe so tako preostale še vedno skladbe, kot so Sveta Margareta, Čakal sn te ko kreten, (priredba) Sve ove godine, Zbudi me na prvi maj ..., da so z njimi pričakali soboto.

Domače sile vabile pod oder
"Štafetno palico" so prvi dan prevzeli Hladno pivo, toda bolj kot ob njihovem premiernem nastopu, so se največji vztrajneži po tretji uri zjutraj prepustili skupini Kingston. Po dveh bisih so obiskovalci želeli, da se glasbeno dogajanje še ne bi končalo, a prišel je nov dan. Dan, ki je na papirju združeval športne igre, druženje in skok v bazen. A številni so bili veseli že pogleda na prhe, ki jih je - po vremenskih nevšečnostih prejšnjega večera - primanjkovalo. Prej kot negodovanje je zmagala domačnost okolja, zaradi katerega so obiskovalci počakali še na večerno dogajanje, kjer so v največjem številu sprejeli srbske S.A.R.S. in domače Tabu.

Nevihta je prvi večer pustila velik pečat, zaradi katerega so se v šalah začele primerjave z Rock Otočcem. "Vedno, ko organiziraš dogodek na prostem, obstaja možnost slabega vremena. V zadnjih dneh smo spremljali vremensko napoved in poskusili zagotoviti čim več pokriti površin, ki bi obiskovalcem lahko nudile streho nad glavo za nemoteno uživanje na festivalu. Kljub slabi vremenski napovedi je bil obisk ŠVIC-a dober. Obiskovalci so se na razmere zelo dobro pripravili. Opremili so se z gumijastimi škornji, pelerinami in toplimi oblačili," je za MMC dejala predstavnica za stike z javnostjo festivala Manca Šalehar.
ŠVIC ostaja v okvirih, ki si jih je začrtal na začetku. Gradi na domačnosti, zaradi česar ga ne moremo postavljati ob bok festivalskim "velikanom" z dvema ali celo tremi odri za vse okuse. Konec koncev namesto vlaganja v brezžična omrežja še vedno prisegajo na pristen stik in si štejejo slabo omrežje za telefoniranje kot prednost. Toda prav s to domačnostjo, zaradi katere je začel na primer Rock Otočec izgubljati svoje privržence, ohranja svoje mesto med priljubljenimi glasbeno-zabavnimi poletnimi cilji. Če mu je vreme naklonjeno.