"Res nisem pričakovala, ker kandidatke so izjemne ženske, dobrodelnice, in niti v sanjah nisem pričakovala, da lahko osvojim tak naziv. Ker navsezadnje zase menim, da ne počnem ničesar izjemnega, samo skušam svojih najboljših močeh dobro in predano opraviti svoj poklic, svoje novinarsko poslanstvo," je po podelitvi dejala Eugenija Carl, ki je za nagrado prejela kipec priznane umetnice Ljubice Ratkajec Kočica.

V Slovenski filharmoniji v Ljubljani so že 26. podelili laskavi naslov, ki ga bralci in bralke revije Jana vsako leto podelijo ženski, ki je najbolj zaznamovala preteklo leto. Dogodka se je udeležila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek.

Eugenija Carl je "temperamentna novinarka, kritična do nekritičnih in neobjektivnih kolegov novinarjev, ter si upa to povedati na glas, sama pa vedno deluje v okviru javnega interesa, profesionalnih standardov in lastnih moralnih vrednot", so sporočili organizatorji.

Nad Časarja, Prijatelja, Türka
Novinarka brez dlake na jeziku, ki je slovenski javnosti med drugim razkrila, kako branjevke na slovenskih tržnicah v resnici pridelke kupujejo na tržaški veletržnici in jih nato pod oznako "domače" in po precej višji ceni prodajajo slovenskim kupcem, se je tako znašla v elitni druščini žensk, ki so tako ali drugače spremenile Slovenijo.

V obrazložitvi izbire so pri reviji Jana med drugim zapisali: "Je prava raziskovalna novinarka, ki je nič ne ustavi - kadar ljudem poješ hvalospeve, je vse lepo in prav, ko pa jih ujameš na laži, dobivaš svarila, grožnje, pravde na sodiščih. Pravi, da to počne zaradi sebe in ljudi, ki imajo pravico izvedeti resnico. V današnjem nepoštenem svetu, kjer vladajo politični in gospodarski lobiji ter denar, ni lahko biti dober novinar. Težko se je zoperstaviti ljudem, ki so s svojimi nečednimi dejanji številne spravili na rob preživetja. Kot novinarka s svojim poročanjem večkrat opravlja delo, ki bi ga morali organi pregona."

Primorska dopisnica RTV Slovenija se brez strahu loteva vseh tem - tako je na primer poročala o sumljivih poslih nekdanjega prvega moža Luke Koper Roberta Časarja in nekdanjega poslanca Srečka Prijatelja, razkrila je črno gradnjo ministra Igorja Maherja, ki je zato le po dobrem tednu moral zapustiti položaj, pa tudi razkošno "sušilnico sadja" Vitoslava Türka.

Druge nominiranke so bile ...
Poleg Carlove so bile nominirane še igralka in pevka Lara Jankovič, Mateja Korošec, ustanoviteljica in direktorica Centra Korak, ki pomaga ljudem po poškodbi možganov, starosta slovenskih krajinskih arhitektov Juta Krulc, stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas, ki je med drugim reševala mariborski TAM, socialna delavka Jožica Mikić Horvat in Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rezijanski dum, ki skrbi za ohranjanje rezijanskega narečja in kulturne dediščine, Draga Potočnjak, avtorica knjige o smrti svojega svaka Tonija Mrlaka, pilota, ki so ga sestrelili na prvi dan slovenske vojne za osamosvojitev, učiteljica tehnike za doseganje čustvene svobode Pika Rajnar, odgovorna urednica časopisa Gorenjski glas Marija Volčjak, ena najstarejših in najvztrajnejših slovenskih tekačic Helena Žigon ter Nina Wabra, mlada novinarka, ki ji je prometna nesreča, po kateri je ostala na invalidskem vozičku, spremenila življenje.

Nominiranke je pred razglasitvijo sprejela tudi podpredsednica DZ-ja Polonca Komar. Kot so sporočili iz DZ-ja, je v pozdravnem nagovoru izrazila veselje, da v hramu demokracije lahko počastijo dejanja kandidatk, ki so zaznamovala slovenski prostor. Poudarila je, da se Slovenci redko zavedamo, kako težko se je posameznikom dvigniti iz povprečja. Čeprav statistike kažejo, da je ženskam težje in da so za svoje delo pogosto tudi manj plačane kot moški kolegi, opažamo premike, je dejala.

Omenila je, da se ženske v večjem številu odločajo za izpostavljene funkcije, celo eno ključnih vlog v Sloveniji je v tem kriznem obdobju prevzela ženska, tudi v DZ-ju je tretjina poslank. Komarjeva je še dodala, da bi bilo v slovenski družbi marsikaj drugače, če bi se v družbenopolitično življenje vključilo več žensk, in jim prebrala Pavčkovo pesem Angel za žene.

Lani je zmagala Urška Žolnir
Lani je naziv Slovenka leta prejela judoistka Urška Žolnir, še prej pa ilustratorka Jelka Reichman, leto pred njo smučarska tekačica Petra Majdič, še prej pa tedanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Leta 2008 ga je prejela pesnica Neža Maurer, leto predtem pa zdravnica Lilijana Kornhauser Cerar.

Slovenko leta so prvič razglasili leta 1988.