Znano je, da 45-letni Šoltes dobro pozna javni denar, malo manj, da je spreten na baskitari. In zakaj ravno to glasbilo? "Ker ima samo štiri strune," se je ob MMC-jevem vprašanju pošalil Šoltes. A ne igra samo v varnem zavetju štirih sten, je namreč aktivni član skupine Ni važn.

S skupino vadi enkrat tedensko, pred koncerti tudi večkrat, je še pojasnil predsednik Računskega sodišča. Več si lahko preberete v kratkem pogovoru spodaj.

Kdaj se je začela zgodba z baskitaro?
V rani mladosti sva z bratrancem Janezom Kardeljem, tudi članom skupine, začela preigravati takrat priljubljeno glasbo, oba na akustični kitari. Kmalu sva začela razmišljati o tem, da bi imela svoj bend, zato si je bilo treba izbrati glasbilo. Moja odločitev za baskitaro je bila sprejeta takoj, čeprav sem po tihem želel postati tudi bobnar.

Zakaj ravno baskitara?
Ker ima samo štiri strune (smeh).

Koliko časa danes posvečate igranju?
Kot skupina vadimo enkrat tedensko, pred koncerti tudi večkrat, trenutno pa smo vsi še na glasbenih počitnicah.

Kje nastopate s skupino Ni važn?
Imamo dva "tradicionalna" koncerta letno, v Cvetličarni in v Jazz Clubu Gajo, za katerega nam je iskreno žal, da so ga zaprli. Nastopamo tudi v KUD-u France Prešeren in na zabavah za prijatelje.

Ali zasedba ostaja ista (Žiga Mejač, Janez Kardelj, Igor Rižnar, Rok Čeferin, Drago Trivič in vi)?
Da, zasedba je tudi danes takšna, imamo pa novega člana, Mitjo Vidmarja, ki prste sprehaja po tipkah klaviatur.

Kaj preigravate? Bolj avtorske skladbe ali priredbe?
Začeli smo z mešanico avtorskih skladb in priredb, vendar smo dali prednost priredbam, ker predvsem zaradi zelo raznolikega glasbenega okusa članov benda in tudi publike težko sestavimo avtorsko glasbo.

Imate morda kakšnega vzornika? Koga spoštujete med kitaristi?
Vlatko Stefanovski je vsekakor eden večjih virtuozov kitare, od basistov pa mi je ljub žal pokojni basist skupine The Who John Entwistle.