Ljubiteljem nogometa je letošnje prvenstvo postreglo s številnimi izenačenimi dvoboji, napetimi preobrati in nepričakovanimi izidi. Čeprav zaradi odsotnosti domače reprezentance v Sloveniji ne moremo govoriti o čisto pravi nogometni mrzlici, pa je svetovno nogometno prvenstvo vselej dogodek, ki se mu je težko izogniti in ki se na takšen ali drugačen način dotakne večine.

Na prvi četrtfinalni dan smo zato preverili, kakšno je navijaško vzdušje v barih ob Ljubljanici, v katerih brez izjeme predvajajo nogometne tekme. Zanimalo nas je, na katero reprezentanco stavijo slovenski ljubitelji nogometa, ob tem pa smo iskali tudi tuje obiskovalce, da bi pokomentirali dosežke svojih domačih reprezentanc.

Kot nalašč smo najprej naleteli na skupino nemško govorečih turistov. Odlična priložnost za komentar o enem od največjih razočaranj svetovnega prvenstva – katastrofalni predstavi in hitrem izpadu aktualnih svetovnih prvakov. Na vprašanje, kako so doživljali nastope svoje izbrane vrste, je eden izmed njih smeje odgovoril: "Izredno težko, saj se na prvenstvo niso uvrstili. Prihajamo iz Avstrije, ne Nemčije." Nismo imeli druge možnosti, kot da mu verjamemo, čeprav bi lahko šlo za priročen izgovor Nemca, ki je od razočaranja pripravljen zatajiti svojo narodnost. Skupina je na vprašanje, komu bi najbolj privoščili letošnji naslov, odgovorila dokaj enotno – pokal naj dvignejo Angleži, ki na to čakajo že več kot 50 let.

Francozi prepričani, da gredo letos do konca
Ob sprehodu mimo nabito polnih barov ob Ljubljanici med tekmo Francija – Urugvaj smo ugotavljali, da tekmo zavzeto spremlja le manjše število obiskovalcev, večina pa jih je televizijskemu zaslonu pozornost namenila le ob kakšnih prekinitvah ali posameznih vzklikih tistih v tekmo bolj vživetih obiskovalcev. Za navijaško vzdušje je poskrbela predvsem skupina Francozov, ki je stiskala pesti za domačo izbrano vrsto, navdušeno ploskala ob vsaki dobri potezi svojih nogometašev, na koncu pa zmagovito nazdravljala in zapela navijaško pesem.

Enega izmed njih smo vprašali, ali je po dvajsetih letih suše znova napočil čas Francije. Ves navdušen je hitel razlagat, da pri njihovi reprezentanci pred začetkom prvenstva nikoli ne veš, kaj pričakovati: "Leta 1998 smo bili svetovni prvaki, naslednje svetovno prvenstvo izpadli v skupinskem delu, leta 2006 prišli do finala, 2010 pa znova izpadli v skupinskem delu ... Letos je za nas spet dobro prvenstvo, letos gremo do konca!"

Za pravo vzdušje manjkajo "naši"
Z zadnjim delom Francozove izjave se gotovo ne bi strinjali številni Belgijci, ki so že med popoldansko tekmo sprehajali po središču Ljubljane in iskali najboljši prostor za ogled večerne nogometne poslastice proti Braziliji.

O tem, kako svetovno prvenstvo vpliva na zasedenost barov, smo povprašali enega izmed natakarjev. "Na račun popoldanskih tekem imamo morda nekaj obiskovalcev več – odvisno od tega, kdo igra –, zvečer pa so bari v poletnih mesecih tako ali tako bolj ali manj polni. Vzdušje pa naredijo predvsem posamezne skupine turistov, ki si pridejo ogledat tekme svojih domačih reprezentanc. Lansko evropsko prvenstvo v košarki … tisto je bila pa druga zgodba, čista norija," je pojasnil in povedal še, da bi bilo tudi pri nogometnem prvenstvu popolnoma drugače, če bi lahko na njem spremljali tudi slovensko reprezentanco. "Nastopi domače reprezentance vzbudijo tisto pravo navijaško vzdušje," je dodal. Tudi njega smo vprašali, za katero izmed preostalih reprezentanc najbolj stiska pesti: "Navijal sem za Argentino. Zdaj ko so izpadli, bi naslov privoščil Hrvatom."

Tudi kar nekaj drugih mimoidočih domačinov, ki so se za trenutek ali dva ustavili pred kakšnim od številnih televizijskih zaslonov, je dejalo, da bi na mestu svetovnih prvakov rado videlo naše južne sosede, večina pa jih je stavila na Brazilce. Vsaj med popoldansko tekmo. Situacija se je zvečer namreč precej spremenila.

Belgijska prevlada – na igrišču in ob Ljubljanici
Ko smo se med drugo četrtfinalno tekmo znova podali na obrežja Ljubljanice, je tam kljub rahlemu rosenju vladalo precej bolj navijaško vzdušje kot popoldne. Gostinske lokale je zasedlo kar nekaj belgijskih skupin, ki so v reprezentančnih dresih vneto spremljale dvoboj z Brazilci. Čeprav se je na prvi pogled zdelo, da smo ob Ljubljanici priča popolni prevladi belgijskih navijačev, pa so vzkliki in vzdihi ob brazilskih akcijah razkrivali, da imajo tudi Brazilci številčno podporo.

Ob prvih dveh golih Belgijcev smo tako lahko videli veliko navdušenje na eni in številne razočarane obraze na drugi strani. Na brazilsko stran je v 76. minuti z golom Renata Augusta le posijal žarek upanja, za Belgijce pa se je začelo živčno čakanje na zadnji sodnikov žvižg. Brazilci so pritiskali, belgijski navijači so se držali za glave, a na koncu le dočakali konec tekme in slavje se je lahko začelo.

Po koncu druge tekme smo naleteli še na skupino Italijanov. Zanimalo nas je, kako oni doživljajo letošnje prvenstvo, ki prvič po 60 letih poteka brez italijanske reprezentance. "Po eni strani je žalostno, po drugi strani pa mi je prihranjeno trpljenje ob njihovih slabih predstavah. Raje jih niti ne vidim, kot da izpadejo v skupinskem delu," je dejal eden izmed njih in povedal še, da lahko letos prvič neobremenjeno navija za dober nogomet in da je glede na dosedanje tekme torej že zmagovalec.