"Ne moreš vedno dobiti vsega, kar želiš," je leta 1969 prvič zapel Mick Jagger. Kako prav je imel. Takšnega padca vzdušja v eni sekundi slovenski navijači ne pomnijo že dolgo, tako v Münchnu, kjer je proti Srbom igrala slovenska nogometna reprezentanca, kot tudi po navijaških središčih doma. 94 minut fantastičnega navijanja je v izdihljajih obračuna uničil napadalec italijanskega AC Milana, Luka Jović.

Na Pogačarjevem trgu v središču Ljubljane je neugodna ura obračuna drugega kroga evropskega prvenstva v nogometu v Nemčiji poskrbela, da se je prizorišče za ogled tekme napolnilo le nekaj minut pred prvim sodnikovim žvižgom. Če so bili v uvodu tekme proti Dancem navijači še nekoliko zaspani, tokrat ni bilo niti približno tako. Nekaj posameznih skupin najbolj gorečih navijačev je poneslo vse druge, da so bučno spodbujali slovensko reprezentanco tako rekoč od prve minute. Marsikoga, tudi navijače, je podjeten prvi polčas Slovenije presenetil. "Imamo jih, gladko," je po nekaj obetavnih akcijah povedal eden izmed njih, njegova prijatelja pa sta mu zgolj prikimala, ne da bi premaknila pogled z velikega zaslona. Pasja vročina ni motila tako rekoč nikogar, čeprav so bili številni navijači premočeni, gostinska ponudba v navijaški coni pa je bila zato še toliko privlačnejša.

Gol je visel v zraku že v prvem polčasu

K temu, da se je na Pogačarjevem trgu bučno navijalo že od samega začetka, je močno pripomogel tudi atomski napad Slovenije v prvem polčasu, ki Srbom ni pustil, da zadihajo. Popolno vzdušje je nekajkrat prekinil animator, zadolžen za delo z množico, vsaj v prvem polčasu pa se nikakor ni znašel. Če so navijači skušali množico podžgati s skandiranjem, je mož za mikrofonom skušal "vsiliti" nekaj drugega, kar je nekatere med množico pošteno zmotilo: "Ta pa res ne zna narediti vzdušja. Dajte ta mikrofon meni, bo boljše," se je pošalil eden izmed navijačev.

Slovenija je dominirala do 26. minute, ko so Srbi prvič zapretili proti slovenskim vratom, a si je Jan Oblak prislužil glasne ovacije tako na Allianz Areni kot tudi v središču prestolnice. Slovenska igra je še naprej navduševala, skorajšnjo eksplozijo navdušenja je ob strelu Timija Maxa Elšnika preprečila vratnica, nekaj minut pozneje pa je sijajna obramba Oblaka preprečila morebitni srčni zastoj med navijači. Gol je že v prvem polčasu visel v zraku, med množico pa se je razlegal sicer prirejeni znani napev: "Šeško's on fire." Leta 2016 je parodična priredba skladbe Freed from Desire (Gala) postala uspešnica na evropskem prvenstvu v Franciji, ko je navijač Severne Irske takratnemu napadalcu Wigana Willu Griggu spisal odo Will Grigg's on Fire. Od takrat so si navijači številnih evropskih moštev napev izposodili in ga priredili za svoje nogometne ljubljence. Prvi polčas so navijači sklenili z napevom: "Kupili bomo pivo!"

Nepopisno navdušenje

V drugem polčasu so Srbi takoj zagospodarili na igrišču, navijači pa so bili vsaj prvih nekaj minut v krču, a so kljub nevarni igri tekmecev glasno pozdravili vsako uspešno obrambno akcijo svojih ljubljencev. Če so bili navijači v prvem polčasu še dokaj zadovoljni s sodniškim kriterijem, pa v drugem tega ne moremo trditi. Ob vsaki (vsaj po mnenju slovenskih navijačev) napaki romunskega sodnika Istvana Kovacsa je izžvižgavanje postajalo glasnejše, proti velikemu zaslonu pa je zletelo kar nekaj plastičnih kozarcev in plastenk. Še posebej je navijače razjarila nedosojena enajstmetrovka Petru Stojanoviću, kar je sprožilo kar nekaj ostrih besed in sredincev v zraku.

Dve minuti za sporno sodniško odločitvijo pa delirij na Pogačarjevem trgu. Žan Karničnik je krasno posredoval v obrambi, silovito potegnil in oddal žogo Elšniku. Ta mu je vrnil darilo, nogometašu Celja pa iz neposredne bližine ni bilo težko zadeti. Že tako odlični navijači so ponoreli. Pivo je deževalo več kot 30 sekund, dva najbolj goreča privrženca slovenske reprezentance sta celo prižgala bakli, kar sicer ni navdušilo varnostnikov, a energičnih posameznikov niso odstranili s prizorišča. Slovenski napevi so se vrstili drug za drugim, slišali so se tisti klasični navijaški verzi, navijači pa so postali tudi mešani pevski zbor. Tako so se s Pogačarjevega trga slišale zimzelene melodije skladb Mala terasa, V dolini tihi in Siva pot.

Od ekstaze do smrtne tišine

Rajanje je bilo pravljično. Vsaka slaba poteza Srbov in vsako dobro posredovanje Slovencev sta bila v izdihljajih tekme pozdravljena z bučnim aplavzom. Odlično vzdušje so z nekaj nešportnimi potezami prekinili srbski nogometaši, ki so tako v Münchnu kot tudi v Ljubljani prejeli "porcijo" žvižgov in ostrih besed.

Navijači so znova "popljuvali" sodniško ekipo, ki se je odločila, da v 90. minuti obračun podaljša za kar pet minut, a so takrat še bili prepričani, da nič ne more uničiti slovenskega slavja. Zbrani so do konca tekme odštevali sekunde, a se je pri zadnji akciji za navijače čas ustavil. Izenačenje Srbov v zadnjem mogočem trenutku, kakšen šok. Na Pogačarjevem trgu je bilo bilo bučno kot na stadionu, v naslednji sekundi pa bi lahko slišali, kako na tla pade bucika. "Bodo pa padli Angleži," je bil povsem poklapan, a optimističen navijač, ki je bil še nekaj trenutkov prej v sedmih nebesih.