Avgusta 2008 je po nekajletnem zatišju Bela krajina znova dobila svoj rokovski festival. Organizatorji so ga poimenovali Schengen Fest. Ob Kolpi so takrat nastopili Alya in 6Pack Čukur, ESF, Rock Defekt, I.C.E. in Magnifico. Osem let za tem, nekaj vremenskih nevšečnosti, nespretnosti pri izbiri tujih glasbenih skupin (Kaiser Chiefs leta 2012, Skunk Anansie leta 2013, H.I.M., Morcheeba leta 2014), nepojasnjenih odpovedi (Klangkarussell leta 2014), medijsko odmevnih odpovedi (Vlado Kreslin lani), neporavnanih računov, navzkrižnih interesov in panelne ograje ob Kolpi, je letošnji Schengenfest dokončno pokopan.

Vsaj letos bo festivalska ponudba na Dolenjskem skopa oz. nična, saj ne bo niti festivala ŠVIC. "ŠVIC se ne poslavlja; vzel si je le leto odmora, saj letos ni bilo možnosti napredovanja in rasti zaradi že nekajletnih slabših razmer na slovenskem rokovskem in festivalskem trgu," je za MMC dejal član organizacijske ekipe Matej Novak. Organizatorji festivala na Čatežu pri Trebnjem pojasnjujejo, da se želijo pripraviti na 15. leto ŠVIC-a, ki bo leta 2017. Obljubljajo, da bo enoletnem premoru festival zopet svež in prenovljen, kljub temu pa bo ohranil tradicionalne značilnosti, ki vsako leto privabijo obiskovalce.

A zadnje leto ni bilo najboljše za organizatorje. "Lansko leto se festival žal ni pokril, kar je težava tudi drugih podobnih festivalov po Sloveniji," je priznal Novak. "Mladi dandanes namreč ne poslušajo več toliko rocka, ampak se bolj preusmerjajo v poslušanje narodno-zabavne in balkanske glasbe, kar pomeni manj obiskovalcev na festivalih. Prav tako je zadnja leta mogoče občutiti upad dogajanja na mladi slovenski rokerski sceni, saj ni vzpona mladih bendov, starejši pa so po mnenju mladih pogosto preposlušani, prisotni na več festivalih hkrati in tako obiskovalcev ne privabljajo. Tuje glasbene skupine so za večino relativno majhnih slovenskih festivalov - v primerjavi s tujimi - predrage. Po drugi strani pa se z leti pojavljajo tudi večji organizacijski stroški, zaradi česar prihaja do zatona festivalov ne le na Dolenjskem, ampak po vsej Sloveniji," je prepričan Novak.

Dolenjska brez nosilnega festivala
Schengenfest in ŠVIC sta s prvimi izvedbami konkurirala neposrednemu sosedskemu festivalu na Otočcu, ki se je leta 2014 poslovil iz festivalskega zemljevida. Rock Otočec je svojo prvo uprizoritev doživel leta 1976 kot enodnevni festival. S skupino Horizont je takrat nastopil tudi že Kreslin, ki se je v nadaljevanju še mnogokrat vrnil na rockotoški oder. Naslednja, že dvodnevna izvedba Rock Otočca, je bila leta 1983. Festival je ponovno zamrl, dokler ga nista leta 1997 obudila Franci Kek in Marjan Pirnar. Od leta 1997 je festival s svojim zaščitnim znakom - blatom, nepretrgoma potekal vsako leto. Do premika v Ljubljano leta 2013.

"Prireditveni prostor na Otočcu je premajhen za skupine nad 50.000 evrov, nastopajoči za okoli 30.000 evrov, ki so nastopali pri nas Fun Lovin Criminals, Papa Roach, Billy Talent, Living Colour, Henry Rollins, Stereo MC's, Apocalyptica ..., so premalo zanimivi, da bi privabili obiskovalce iz tujine," je poudaril Kek.

Ob tem je dejal, da so zgodbe festivalov, ki jih več ni, različne. "Tako po osnovni kot spremljevalni ponudbi. Po domiselnosti, kot razlogih, zakaj jih ni več. Najuspešnejša formula je zagotovo tista, ki jo imajo festivali v Tolminu, kjer temeljijo na obiskovalcih iz tujine. Prekrasna narava, zaradi katere je festival dodatno zanimiv predvsem za tujce, ki si privoščijo več dni razmeroma ugodnih počitnic," je dodal Kek.

A oče Rock Otočca je ob tem priznal, da igranje na karto "neokrnjene narave" tudi ni dovolj. Priznava, da gre v primeru MetalDays za rezultat dela izkušene organizacijske ekipe, ki je, v teh vedno bolj globalnih časih, znala navezati na partnerje v tujini.

Uspešne zgodbe iz Tolmina
Zgodba o uspehu se tako še naprej piše v Tolminu, kjer izstopa MetalDays. "Po mojem mnenju manjka v Sloveniji predvsem pozitivnega zanosa in pa potrpežljivosti; festivali so tek na dolge proge in te so včasih tudi tako dolge, da marsikdo vmes že obupa. Mi smo zelo veseli, da sta se oba naša festivala, tako MetalDays, za katerega imamo v tem trenutku na voljo manj kot 500 vstopnic, in Punk Rock Holiday, ki je razprodan, tako dobro prijela in postala tako razpoznavna tako v Sloveniji in predvsem v svetovnem merilu," je dejal organizator MetalDays Boban Milunović.

In kje je recept za ohranitev festivalov? "Pri organiziranju festivalov je treba biti včasih resnično iznajdljiv, velikokrat vztrajen in predvsem tukaj ni prostora za cenene manevre. Pri ustvarjalnosti si je dovoljeno pustiti prosto pot, prvo vodilo pa sta seveda zadovoljstvo obiskovalcev in dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Organizatorji obeh festivalov, torej tako MetalDays kot Punk Rock Holiday, se z malimi, a pomembnimi izboljšavami vsako leto znova in sproti trudimo, kako izboljšati kakovost izkušnjo naših obiskovalcev, ne smemo pa pozabiti še enega, nam izjemno pomembnega vidika - to je vpliv festivalov na okolje," je poudaril Milunović.

Zato so letos za ta namen zamenjali vso plastično embalažo, ki jo uporabljajo na festivalu, torej vse kozarce, prtičke, krožnike itd. za biorazgradljive materiale. Ob tem so naleteli na številne zakonodajne prepreke, o katerih bo več govora v prihodnjih dneh.

Za njim pa uspešno zgodbo pelje tudi Punk Rock Holiday, ki je bil razprodan že pred poletjem. "Punk Rock Holiday in MetalDays gradita sceno. Drugi pa so se upirali na sceno, ki je mizerna," je za MMC dejal organizator najodmevnejšega pankovskega festivala pri nas Andrej Sevšek.

Punk Rock Holiday je tudi dokaz, kako se je ustvaril uspešni festival v zadnjih petih letih, ki se spogleduje s pozitivnimi številkami na koncu organizacije (pozitivno ničlo so dosegli že lani). Zakaj kaj podobnega ni uspelo dolenjskim festivalom? "Uničilo jih je to, da niso imeli nobene podlage čez leto, nobene orientacije, program dejansko z brda z dola, ki ne predstavlja nobene alternative v primerjavi z zastonjskimi festivali, ki so se v zadnjem času razmnožili po Sloveniji in nagovarjajo isto občinstvo. Punk Rock Holiday in MetalDays sta z drugačno vizijo postala pomemben del svetovne pankovske in metalske skupnosti in se mrežita ter družita s podobnimi festivali z vsega sveta, od koder črpamo tudi glavnino obiskovalcev. Bendi in agenti so postali naši prijatelji. Tukaj ni več zaslužkarstva za vsako ceno. Vsi točno vemo, koliko bendi stanejo, koliko lahko kje zaslužijo in kaj lahko pričakujejo. Skratka, bendi si tukaj želijo igrati," je razložil Sevšek.

GorA RockA - izjema in ne pravilo
A poleg tolminskih festivalov obstajajo še druge zgodbe o iznajdljivosti in vztrajnosti, ki prinašajo rezultat. Ena izmed njih je festival GorA RockA, ki temelji na prostovoljstvu. "Festival je res edinstven v Sloveniji in tudi širše, saj je 100-odstotno dobrodelen, v samo organizacijo in izvedbo pa je vpetih več kot 150 prostovoljcev. Prostovoljci, ki skrbijo za organizacijo dobrodelnega festivala GorA Rocka, dokazujejo, da se da s trdim in dobrim delom uspeti in družbi aktivno pomagati pri doseganju ciljev za boljši jutri. In to je edini način, da lahko festival, kot je GorA RockA, obstane," je dejal Matjaž Kosmač v imenu organizatorjev Gore RockA.

Organizatorje je že od samega začetka vodila ideja, da storijo nekaj več, kot da le "organizirajo" festival. "Glede na to, da smo vsi, ki festival soustvarjamo, prostovoljci, in glede na to, da vsa zbrana sredstva namenimo v dobrodelne namene, res skrbno skrbimo za finance, četudi gre lahko za majhne zneske. Naša bit je, da z izkupičkom festivala pomagamo najširšemu krogu posameznikov in organizacij, ki potrebujejo pomoč. In širiti besedo o tem delčku Slovenije, o ljudeh, ki tu živijo in ki z veseljem sprejmejo več tisoč rokerjev, ki se vsako leto udeležijo festivala, ki je oddaljen 50 metrov iz vasi ..., je neprecenljivo," je še dodal Kosmač. A tudi oni z žalostjo gledajo na težave festivalov in drugih prireditev v Sloveniji. In poudarjajo, da se zaton ni zgodil samo na Dolenjskem, ampak po celotni Sloveniji.

Pivo in cvetje prvič z vstopnino
Ob tem pa je treba poudariti vedno bolj ambiciozni program festivala, ki poteka pod finančnim okriljem Pivovarne Laško - Pivo in cvetje. "Pivovarna se je odločila podpreti idejo, da iz prireditve, kot je bila Pivo in cvetje, naredimo resen festival," je poudaril programski direktor festivala Pivo in cvetje Urban Centa.

V mesto ob Savinji prihajajo spremembe. "Mogoče obstaja tudi kdo, ki mu to ni všeč - predvsem bi lahko v ta segment šteli starejše ljudi, ki so navajeni na stvari, ki so bile včasih in je vsaka sprememba nedobrodošla," je pojasnil Centa in poudaril, da načrtno ohranjujejo elemente, ki Pivo in cvetje ločijo od drugih festivalov po svetu.

Novost za Pivo in cvetje, ki letos vabi obiskovalce z imeni, kot so Mando Diao, Joe Satriani, Phil X & The Drills, pa bo simbolična vstopnina v vrednosti dveh evrov (mimogrede - tudi cena piva ostaja dva evra). "Odločili smo se, da bomo poskušali podpirati slovensko glasbo, in ne samo tega, kar se dogaja v Laškem v času festivala, želimo jo podpreti za prihodnost," je o odločitvi za vstopnino spregovoril Centa.

Lent spet krajši
Manj sprememb se obeta ob reki Dravi. Letošnji Festival Lent, ki bo v Mariboru med 24. junijem in 2. julijem, ostaja v podobnih okvirih kot lani. Ponovno nekoliko krajši kot predhodna leta in z osrednjim prizoriščem na Trgu Leona Štuklja namesto plavajočega odra na Dravi naj bi kljub vsemu zadostil vsakovrstnim okusom, po novem tudi v sodelovanju z Opero in Baletom SNG Maribor.

Festival Lent, ki bo prihodnje leto praznoval 25 let obstoja, že od vsega začetka zaznamujejo iskanja. "Vedno se skušamo skozi svoja iskanja prilagoditi položaju, ki nas zadeva, in tako je tudi danes," je dejal na tiskovni konferenci pred festivalom glavni organizator, direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina in izrazil upanje, da bodo ob jubileju prihodnje leto "prišli do neke stabilnejše forme" in morda spet do plavajočega odra, ki so se mu bili lani zaradi zmanjševanja finančnih sredstev iz javnih in sponzorskih virov prisiljeni odpovedati.

Lani so zaradi finančnih težav tudi za nekaj dni skrajšali festival, kar se je po besedah Rukavine izkazalo za optimalno obliko, zato pri tem ostajajo tudi letos. A tokrat bo že od prvega festivalskega dne stekel polni program, in ne postopoma kot lani.

Ljubljana z dvema festivaloma
V prestolnici pa bo podobno kot preteklo leto znova potekal festival UD, ki s programom znova meri na nišne poslušalce. Spodbudne novice pa prihajajo tudi od organizatorjev Trnfesta. "Predvidoma se bo Trnfest začel 26. julija in trajal do 24. avgusta," je dejal tajnik društva KUD-a Franceta Prešerna Željko Pelicon - Peco. Trnfest bodo podobno kot zadnja leta, odkar festivala ne sofinancirajo več javne blagajne, končali (od 25. do vključno 27. avgusta) z Emonsko promenado na dvorišču KUD-a Franceta Prešerna.

Spodaj smo pripravili pregled, kakšen bi bil pogled na koledar, če se v zadnjih nekaj letih ne bi poslovili spodaj našteti festivali (grafika: Lara Zupančič).