Na čelu povorke je bil kljub že tretjemu letu vladanja, kar je sploh prvič doslej, saj običajno mandat traja dve leti, 18. princ karnevala vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, bolj znan kot Hinko Šoštarič, ki že od mladih nog v okviru Turističnega društva Sodinci sodeluje pri ohranjanju etnografske dediščine.

Kot je po tednu dni, odkar je prevzel oblast od ptujske županje Nuške Gajšek, povedal za STA, jih po današnjem najbolj množičnem dnevu čaka še tri dni vladanja, veliko dogodkov, zabave in norčij. Tradicionalni liki iz Spodnjega Podravja zaradi dveh let premora tokrat po njegovih besedah nimajo nič večje treme, saj so tudi v času epidemije opravljali svoje obrede. "Mi s tem živimo in tega se ne da ustaviti," je dejal princ karnevala.

Na tradicionalni mednarodni karnevalski povorki v okviru 63. Kurentovanja na Ptuju so bili osrednji liki kurenti, tokrat se jih je zbralo nekaj manj kot 800, prišli so iz kar 33 društev. Po besedah predsednika Zveze društev kurentov Aleša Ivančiča so tudi v zadnjih dveh letih, še posebej pa letos, dokazali, da obredje živi naprej, ne glede na to, kaj se v svetu zgodi. "Naša dolžnost je, da kot varuhi te dediščine poskrbimo, da obredi ostanejo," je dejal in dodal, da bodo kurenti kot vselej skušali v Slovenijo pripeljati pomlad, za to pa imajo časa še tri dni, preden "kurentije" za nekaj časa spet pospravijo v omare.

Poleg kurentov so na povorki sodelovali tudi drugi tradicionalni liki s štajerskega območja, kot so pokači, kopjaši, ploharji in piceki. Niso manjkali niti orači, ruse in dornavski cigani, kurike in piceki, nagajivi medvedi in seveda znameniti lik "baba deda nosi".

Med skupinami iz tujine so bili survakari iz Bolgarije, lola iz Romunije in čarojice iz Bosne in Hercegovine ter maske iz Nemčije.

Rekordno Kurentovanje

Z dogajanjem v zadnjem tednu, odkar teče Kurentovanje, so več kot zadovoljni na mestnem zavodu za turizem, kjer so zaznali izjemno rast števila obiskovalcev v primerjavi s prejšnjimi leti. Samo sobotne otvoritvene povorke se je udeležilo okoli 15.000 ljudi, ki so videli 1800 nastopajočih iz petih držav.

"Zagotovo lahko rečemo, da gre za rekordno Kurentovanje, saj so bili tudi vsi dogodki, ki so potekali med tednom, zelo lepo obiskani. To je dokaz, da je Kurentovanje postala mednarodna ikona. Ne nazadnje je tu mogoče srečati tudi številne tuje turiste," je za TV Slovenija povedala Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj.

Po besedah Srečkovič Bolšec so zadovoljni tudi ponudniki nočitvenih zmogljivosti, ki letos poročajo o razprodanih posteljah ob koncih tedna ter zelo dobri zasedenosti med tednom. Opažajo veliko tujih obiskovalcev, ne le evropskih, pač pa tudi iz drugih celin, kar kaže, da so uspeli doseči mednarodno prepoznavnost, na kateri pa morajo zdaj graditi naprej in postaviti temelje za zdrav razvoj prireditve.

Sicer pa se z današnjim vrhuncem dogajanja pustni čas na Ptuju še ni končal. Že v ponedeljek bo tam potekalo veliko karnevalsko srečanje vrtcev in šol, Kurentovanje pa se bo končalo v torek s pokopom pusta, ko Ptujčani vselej svoje obveznosti zaključijo že opoldne.

Coprniško zmajevanje

V Cerknici so na karnevalu v okviru letošnjega zmajevanja, kar pomeni, da Župan Butalski zmajuje s svojo veliko glavo, nastopile znamenite velike figure. Videti je bilo mogoče vse od Butalcev do coprnic Uršule in Lize, povodnega moža Jezerka in zmaja, ščuke, ježa in žabca. Poleg njih so nastopile gostujoče skupine iz vse Slovenije.

Sorodna novica Karnevali, povorke, maske in krofi – v številnih krajih vrhunec pustnih rajanj

V notranjski prestolnici, ki se je že s četrtkovim žaganjem babe za teden dni spremenila v Butale, je po dveh letih premora spet pravi karneval, ki so ga letos poimenovali Coprniško zmajevanje.

Karnevalske like, ki jih je pred skoraj pol stoletja začel ustvarjati že pokojni akademski slikar Milan Rot, redno prenavljajo. Danes za to, da je njihova podoba vedno sveža, z ekipo skrbi prav tako akademski slikar Božidar Strman - Mišo.

Laufarji zaščitni znak v Cerknem

V Cerknem se je medtem v sprevodu predstavila samo tamkajšnja laufarska družina. Zvrstili so se značilni liki, kot so ta star in ta stara, ta bršljanov in marjetica, ta ličnat in ta slamnat. Zatem so Pustu, ki simbolizira zimo in ga je treba v skladu z dediščino usmrtiti, prebrali obtožnico v cerkljanskem narečju. Cesarsko kraljeva sodnija ga je tako kot vsako leto obtožila za vse neumnosti v zadnjem letu dni v bližnji in daljni okolici.

Veselo je bilo tudi na Viru pri Domžalah, kjer je potekal 33. veliki pustni karneval s približno 40 skupinami. Nekatere med njimi so sestavljali tradicionalni pustni liki, denimo orači iz Jablovca s ptujskega območja. Nekatere skupine so z motivom iz pravljičnega ali morskega sveta. Sodelujočih mask je bilo približno 1000.

Možnosti za ogled karnevala tudi drugje

Največjo tradicionalno pustno povorko na Gorenjskem je organiziralo društvo Godlarji iz Šenčurja pri Kranju, ki si je za pusta privoščilo šale na račun aktualne politike. Tako so se v Šenčurju med drugim predstavili liki predsednice države, predsednika vlade in predsednice Državnega zbora.

Na pustno nedeljo niso stali križem rok niti v Ilirski Bistrici. Tamkajšnje ulice so zavzele tradicionalne pustne šeme in ostale skupine od blizu in daleč. V povorki se je predstavilo 26 skupin, tudi brkinski škoromati, ki so najstarejši še živi pustni liki v tem delu Evrope, so zapisali organizatorji.

Ob vsem veselju ne smemo pozabiti na svojo varnost in na varnost svojega imetja, opozarjajo policisti. Poleg tega opominjajo, da je vožnja s pustno masko prepovedana in da alkohol ne sodi za volan. Policisti v pustnih dneh še bolj zavzeto spremljajo vedenje udeležencev v prometu.