Z reko Kolpo na eni strani in viniškimi hribi na drugi se organizatorji Schengenfesta zavedajo prostorske omejenosti, a zato so vse sile usmerjene v privabljanje aktualnih tujih glasbenih imen.

Letos so napovedali največ tujih imen, odkar so se odločili, da svojo glasbeno ponudbo razširijo z njimi. Izstopajo južnoafriška zef zasedba Die Antwoord, zaradi katere se še sami "bojijo" petka, saj niso prepričani, kako jo bo sprejelo občinstvo.

Za ljubitelje festivala, ki so jih pridobili v zadnjih šestih letih, izpostavljata finske gothmetalce H.I.M., ki so na primer lani zapolnili seznam nosilcev sobotnega dogajanja na avstrijskem festivalu Nova rock. Tam bodo so še Morcheeba, ki prihaja prvič v Slovenijo s prvotno pevko Skye Edwards.

Toda, da se počasi odmikajo od festivala, ki na svoj oder vabi nostalgična imena nekdanje skupne države, na neki način nakazujejo z 2Cellos in makedonskim didžejem Kirilom Džajkovskim, ki so del novega oz. drugačnega vala.

Niso pozabili na slovensko zastopanost na odru, toda zavedajo se izziva, ki ga predstavlja majhno slovensko glasbeno tržišče. V naslednjih dneh bodo razkrili še prvo ime elektronskega odra.

Več pa si lahko preberete v intervjuju z Jernejem Zajcem in Darjanom Moravcem.

Schengenfest se je pred dvema letoma začel resneje spogledovati z večjimi tujimi skupinami, ki ste jih privabili na festival. Po Kaiser Chiefs so lani prišli na Vinico Skunk Anansie. Letos bo na festivalu še močnejša tuja sestava. Pa vseeno, zakaj ne gre brez izvajalcev iz nekdanje skupne države, kot je letos na primer Bajaga?
Jernej: Festival smo začeli graditi na imenih iz nekdanje skupne države in želimo si še naprej ohraniti obiskovalce, ki so prišli prvič na festival zaradi njih. Vedno manj jih je in počasi jih bomo izločili iz programa, ampak še vedno si ne upamo narediti tako hitro tega preskoka. Počasi moramo graditi, da bomo lahko na festival privabljali samo izvajalce, kot so Die Antwoord.
Darjan: Dobro je, da gostimo Bajago, saj ima še vedno močno občinstvo in tudi njegova glasba mora enkrat odmevati tudi na Schengenfestu, če so bili do zdaj že skoraj vsi na njem. Sobota je tudi takšen dan, ki je namenjen širši populaciji, in se nam je zdelo super, da ga kombiniramo s 2Cellos, ki sta neka druga dimenzija. In tu se že vidi premik. Letos nimamo takšnih domačih imen, kot smo jih imeli prejšnja leta, ampak del še vedno ostaja.
Jernej: Na dan, ko imamo na glavnem odru Bajago, bo precej močna zasedba na elektronskem odru, kjer bomo ponudili d'n'b.
Darjan: K sreči imamo dva odra in se da zgraditi tri dni po takšni poti, da lahko vsak najde nekaj zase.

Niste začeli z dvema odroma. Elektronskega ste vpeljali pozneje. Zakaj? Je to bolj posledica zapolnitve neke vrzeli ali nadgradnja ponudbe? Konec koncev je to še vedno majhen prostor in zgodilo se je, da so izvajalci pod elektronski oder privabili več obiskovalcev kot glavna imena na večjem odru.
Jernej: Že drugo leto smo imeli elektronski oder na plaži in skušamo graditi širino. Smo širok festival za vse.
Darjan: Nismo več usmerjeni v komercialno elektroniko kot leta 2011, ampak poskušamo graditi ponudbo na d'n'b, dubstepu, tehnu … Malo se še iščemo, ampak smer je takšna, da bomo ljudem ponudili nekaj novega – kar lahko pripeljemo iz tujine. Lani Pendulum set ni bila neka novost, ampak na našem ozemlju je bil kar premik. Izkazalo se je za zmagovalno potezo.
Jernej: Nismo omejeni na eno zvrst.
Darjan: Želimo si imeti nekaj imen, ki privabijo ljudi, in nekaj, ki jih ljudje še ne poznajo. Da ponudimo ljudem nekaj, kar ne pričakujejo, in jih na ta način tudi izobraziš.

Obiskovalca ne moreš prisiliti, da prisluhne skupini, s katero želiš opraviti svojo funkcijo izobraževanja. Kako privabiti njega?
Darjan: Del rešitve je, da postaviš pred njega izvajalca, za katerega veš, da bo privabil množico ljudi. Toda tudi to ni zagotovilo, saj ne veš, ali mu bo uspelo. Pri nas je sploh težava, da pripelješ nekoga novega na oder. Die Antwoord je za Slovenijo eksotika, česar se zavedamo. Vse prihaja v Slovenijo z zamikom. To je težava. Ti pripelješ izvajalca na svoje prizorišče v Slovenijo in plačaš ceno, ki jo ima na svetovnem trgu in nima nobene zveze s priljubljenostjo pri nas – ali je v vzponu ali zatonu. Zato ne moremo imeti samo novih "eksotičnih" tujih imen. To se je pokazalo tudi s Kaiser Chiefs, ko je bil koncert super, ampak če pogledamo, kaj smo mi dobili s to skupino: referenco.

Koliko je bila napaka, da ste takrat Kaiser Chiefs umestili na nedeljski spored?
Jernej: Šele potem ko so nastopili na sklepni slovesnosti olimpijskih iger, so se nekateri začeli zavedati, koga smo imeli v Vinici. Prej pa se mnogi sploh niso zanimali, kdo so.
Darjan: Dan nastopa ni bil odločilen, odločilno je bilo, da ljudje niso poznali njihove glasbe - razen Ruby.
Jernej: Saj ima tudi indie glasba malo občinstvo pri nas, v tujini pa so to najdražje stvari. Letos smo imeli srečo z Die Antwoord, za katerega smo se morali pogajati s konkurenčnim francoskim festivalom, in pomeni presežek, saj se še ni pojavil na Hrvaškem ali v Srbiji. Potem pa imamo še H.I.M. za naše občinstvo; mislimo, da smo z njim pokrili tudi domačo klientelo.
Darjan: Morcheeba je močno ime, ker prihaja s prvotno pevko, ki je slovensko občinstvo v Križankah pred leti še ni videlo. Kot majhen festival, ki ga omejuje prizorišče, ostajamo pri tej ponudbi in ne moremo čez njo. Nikoli ne bo na njem Metallice, ampak želimo obdržati pet večjih imen na festivalu, ki so vabljiva za ljudi. Preskok z domačih na tuja imena še vedno ni končan, saj se s tem razlikujemo od drugih manjših slovenskih festivalov, na katerih se imena ponavljajo.
Jernej: Skušamo privabiti ljudi z nekaj imeni, ki so hkrati zagotovilo pri nakupu zgodnjih vstopnic, da denar ne bo šel v prazno in da nam lahko zaupajo. Trudimo se postati butični festival, na katerem želimo, da ostane občutek domačnosti.

Nekateri pa pogrešajo prav to – da bi bil festival bolj žanrsko profiliran.
Darjan: Tega nismo želeli.
Jernej: Od začetka smo rekli, da želimo postati popfestival, ampak ne v zvrsti. Hoteli smo predstavljati nekaj novega.
Darjan: Mi pravimo, da smo dvajsetkrat manjši Sziget (smeh).
Jernej: Zato se bomo letos še bolj posvetili dnevnemu dogajanju in se posvetili kulturno-umetniškemu programu z različnimi dejavnostmi, da se bodo obiskovalci angažirali tudi čez dan. Ko pogledamo Sziget, je tam popolno, toda mi bi radi imeli dvajsetkrat manjšega.
Darjan: Kar zadeva glasbo pa - izbiramo lahko med malo bolj omejeno ponudbo, saj smo ravno zaradi velikosti festivala finančno omejeni.
Jernej: Financiramo se sami, zato se moramo potruditi, da metalski ali pankovski bend umestimo v našo shemo, če pride priložnost, da pridejo na naš radar.
Darjan: Je pa po dnevih bolj žanrsko razdeljeno. Mi bi radi ostali pri širini, toda delali za slovensko občinstvo. Pri nas moraš potegniti sile iz vseh smeri, da pritegneš toliko ljudi. Mogoče pa bomo čez čas bolj žanrsko izoblikovani, če bomo privabili več tujcev. Nismo pa tako splošni, da bi bili komercialni. Že pri Die Antwoord se vidi, da gremo v ekstremno druge vode, zato nas je kar malo strah alternativnega petka (smeh).

Ali lahko rečemo, da je slovensko občinstvo zahtevno ali neizobraženo?
Darjan: Je zahtevno. Prehitro smo si rekli, da ne bo nikomur ustrezala naša izbira. Lažje je delati z izobraženim občinstvom, saj bolj razume, zakaj morajo odšteti 20 evrov več, kot so pred leti. 59 evrov je za štiri dni še vedno malo v primerjavi z drugimi festivali, ni pa več festival, ki traja dva dni s petimi skupinami in stane 30 evrov.

Koliko na Schengenfest vpliva odsotnost festivala, kot je Terraneo, ter prisotnost in okrepitev InMusica?
Darjan: Ko je Terraneo napovedal lani The Prodigy, nismo bili najbolj srečni. Letos pa je drugače. InMusic je trenutno največji festival v naši okolici, toda z njimi se ne podvaja noben izvajalec.

Razen deloma N'Toko.
Darjan: Dobro (smeh). Ampak pri InMusicu je težava v tem, da so prodajali festival pod ceno. Težava je v tem, da določeni sponzorji dajo veliko za izvajalca in organizator ne potrebuje tega denarja od občinstva. Prava težava nastane, ko se ta dovod denarja s strani izvajalca prekine. Pri nas ni takšnih sponzorjev, ker smo odvisni od sebe, kar je tudi sreča. Tako se naučiš, da sam preživiš, zato nam je lažje, kot za nekoga, ki se mu je zaprla pipica z denarjem.

Toda InMusic računajo, da bodo vse stroške pokrili s prodajo vstopnic.
Darjan: Že res, toda ne morejo preseči kapacitete obiskovalcev, ki jo lahko sprejmejo.

Kaj pa slovenski izvajalci? Zdi se, da ste izrabili že vse mogoče kombinacije, če upoštevamo trojico največjih – Dan D, Siddharto in Big Foot Mamo -, ki so prišli na festival leta 2012.
Darjan: Čakamo še na četrtega zdaj (smeh). Lepo bi bilo sestaviti festival s slovenskimi skupinami, če bi obstajale. Tudi stroški izvedbe bi bili manjši. Zadnjih pet let ne vidim pravih naslednikov velikih domačih rokenrol skupin, ki se še držijo. Mi se res trudimo, da damo slovenskemu izvajalcu dober termin. Sploh tistim, ki zmagajo na natečaju. Na primer lani smo postavili Kill Kenny pred Skunk Anansie in se ni najbolje obneslo.
Jernej: Mogoče je bil preveliki pritisk na njih.
Darjan: Podpiramo mlade skupine in jih ne prepustimo praznemu prizorišču pod odrom ob osmi uri. Toda opažam, da ima veliko mladih skupin že prehitro vse, razen glasbe. Vsi računajo na uspeh v tujini, domače prizorišče pa zanemarjajo. A ni tako! Določeni tako uspejo v svetu, toda takšnih skupin, kot je v Sloveniji, je po svetu tisoče. Velikokrat pride k nam na festival skupina, ki ima že svojega tonca, lučkarja in roadieja, a je to njegov prvi nastop. To mi imamo, naj pripeljejo svojo glasbo. Nobena velika skupina v svetu ni uspela z imidžem, vsi so preigravali za nič na začetku. Brez dela v glasbi ni nič. Lahko je v popu, kar se vrti na slovenskih radijih, ampak to zagotovi šestmesečni obstoj slovenskemu izvajalcu. Prihodnje leto bomo še bolj gradili na mlajših skupinah in ne bomo dovolili, da stopijo na naš oder brez, da bi šli čez sito predizborov. Morajo se navaditi, da naredijo nekaj, da pridejo na oder.
Jernej: Mi ne izberemo samo zmagovalcev, ampak vzamemo tudi druge, ki nas prepričajo. Najde se nekaj dobrega, ampak če se ti skupine ne pokažejo, jim ne moremo pomagati. Težava pri nas je, ker glasbeniki igrajo že v desetih skupinah in ni prave energije.

Glasba pa je le del festivala. Koliko bo letos več pozornosti posvečene obfestivalskemu dogajanju in ugodju obiskovalcev?
Darjan: Letos je novost to, da bo kamp pod hribom - neposredno ob Kolpi -, ki del dneva prinaša senco, prav tako tudi drevesa, ki so tam, glavno prizorišče pa bo tam, kjer je bil prej kamp. Poleg bogatega spremljevalnega programa imamo v kampu tudi trgovino, kjer lahko obiskovalci dobijo vse potrebno za nekaj dni na festivalu. Seveda bomo tudi letos ekološki, o nadgradnji dosedanjega sistema se še dogovarjamo, saj je festival lociran v prekrasni naravi krajinskega parka Kolpa.
Schengenfest pa je tudi eden redkih festivalov v tem delu Evrope, ki se nahaja ob čisti reki Kolpi, ki omogoča brezskrbno kopanje in hlajenje v njej. Spremljevalni program se bo odvijal tudi na odru na plaži čez dan, plaža pa bo neposredno v kampu. Kamp bo letos še posebej dobro urejen, več bo sanitarij, nameščene bodo dodatne pipe za umivanje rok in drugega, sledi pa še eno veliko presenečenje, a o njem več naslednji teden. Cene hrane in pijače pa ostajajo takšne, kot so bile lani.