"Moj trener je vedno govoril, da je vse v glavi. Je pa samozavest tista, ki je zelo pomembna, oziroma je tisti kanček, ki pripomore k temu, da je uspeh še boljši. Zase lahko rečem, da mi je samozavest dalo že to, da je na treningih štoparica dobro kazala. Samozavest mi je s tem definitivno rasla in potem sem šla tudi na tekmo brez kakršnega koli pritiska, saj sem se zavedala, da sem dobro pripravljena in zato ni bilo težav," je za MMC povedala nekdanja odlična šprinterka Alenka Bikar, ki se je na sprejemu po podelitvi nagrad v Cankarjevem domu zapletla v pogovor s strelskim mojstrom Rajmondom Debevcem.

"Jaz bi to imenoval zmagovalna miselnost, ki pa se jo je praktično nemogoče priučiti. Veliki večini to ni dano, ne pomaga nobena fizična priprava, taktična priprava. Treba je imeti vsaj kanček te zmagovalne miselnosti, kajti v odločilnem trenutku zmagujejo samo tisti, ki to imajo," je k njenim besedam dodal nosilec treh olimpijskih medalj za Slovenijo, tudi tiste najžlahtnejše.

Trener je tisti, ki mora najti način
O kovanju žlahtnih kovin lahko kaj povedo tudi pri "zlatarstvu Fabjan", ki je sončno stran Alp razveseljevalo letos poleti, saj sta se Tina Trstenjak in Ana Velenšek, varovanki Marjana Fabjana, glavnega ideologa judoističnega inkubatorja na Lopati, z olimpijskih iger v Riu de Janeiru vrnili z zlato in bronasto kolajno.

"Glava je najpomembnejša, saj vse izhaja od tam. Pomembna je tudi koncentracija in pravi trenutek," nam je zatrdil izkušeni trener, ki pri svojih varovancih tudi takoj prepozna psihološko krizo. "To se takoj opazi. Športniki začnejo obiskovati zdravnika, hoditi na bolniško, izgovarjajo se na šolo ... to so prvi znaki, da je še nekaj zadaj. Takrat se z njimi pogovorim in jim poskušam razložiti nekatere stvari, ki jih sami ne razumejo. Nekateri me sprejmejo, drugi ne, grem pa v to s predpostavko, da me jih 80 odstotkov ne bo razumelo. Ampak 20 odstotkov me jih pa bo, zato sem še vedno zmagal, ti bodo šli naprej," je jasen.

Pa vendar - resno trenirati je treba začeti že zelo zgodaj, takrat pa glava pogosto še ni pripravljena na vse to, opozarjajo pedagogi. "Ne, to vsi narobe razumejo. Otroka je treba učiti, ne trenirati. V osnovni šoli se tudi uči, nihče ga ne pošlje delat. Do 12. leta se v šoli uči, pri 14 ali 15 letih ima v poklicni srednji šoli prvič prakso, šele potem se začne uvajati. Popolnoma enako je pri športu. Ne moremo ga prisiliti v športno udejstvovanje, ga tempirati na neko tekmovanje, od njega zahtevati rezultata, ampak moramo mi njega voditi tako, da bo rezultate dosegal. On mora biti vedno zmagovalec, nikoli ne sme izgubiti, na trenerju pa je, da ve, kako to doseči, da najde take tekme, tak način, da bo on zmagovalec," je opisal recept za uspeh.

Sošolci na zabavo, ti v bazen
O tem, kakšna odrekanja zahteva vrhunski šport, je z nami spregovoril Peter Mankoč. "Tako treniranje, da na treningu bruhaš od izčrpanosti, je najlažji del. Težek del je to, kar pride ob treningu. 24 ur dneva je usmerjenih v rezultat - od spanja, prehrane, druženja, počitka. Vse življenje nimaš počitnic takrat, ko jih hočeš, ampak takrat, ko ti rečejo. Bolniške ne obstajajo, saj te po tekmi nihče ne vpraša, ali si bil bolan, poškodovan, ampak samo to, katero mesto si dosegel," je potožil plavalec.

"Ko gredo v srednji šoli vsi tvoji sošolci na zabave, ti ne greš. Ko te naslednje leto že sploh nehajo vabiti, saj vedo, da ne boš prišel. Ko gredo med počitnicami vsi smučat, ti ostaneš doma, saj si med vsakimi počitnicami še toliko več v bazenu. Zame je bilo najtežje v srednji šoli to, da je bil vsak dan enak. Vstaneš ob 5.50, poješ zajtrk, se odpelješ in skočiš v vodo, iz vode do babice, poješ še poznejši zajtrk, greš v šolo z dvema torbama, iz šole z dvema torbama na avtobus in domov, imaš uro in pol časa za učenje, greš spet v bazen ... dan za dnem. Da prideš čez vse to, še posebej takrat, ko nimaš rezultatov - to je tisti težek del," je pojasnil rekorder evropskih prvenstev v disciplini 100 m mešano.

Dati vse od sebe
"Ko pridejo na visoko raven, vsi športniki trenirajo dvakrat na dan, so dobro pripravljeni. Ampak kaj jih loči, kaj je tista niansa, ki jih loči, da je potem drug boljši od drugega? Glava. Eni rečejo tudi srce, ampak to je glava. Zakaj da nekdo na eni tekmi lahko 30 točk, na naslednji pa le dve. Je bil v slabši fizični formi? Ne, v glavi ni bil pripravljen na tekmo!" je razliko med dobrim in najboljšim opisal nekdanji košarkar Slavko Kotnik.

"Vedno sem govoril, da je tekma vojna in da na vsaki tekmi 'pogini'. Izpadi s petimi osebnimi napakami, onesposobi nasprotnika in na koncu rečeš, da si naredil vse, da bi zmagali. Moram priznati, da me danes, ko gledam nekatere igralce, ki igrajo na mojem položaju, včasih prime, da bi šel na igrišče in mu povedal nekaj krepkih, njemu ali trenerju. Tekmo na položaju centra končati z eno osebno napako?! Na naslovnicah časopisov pa potem berem, kako so fantje dali vse od sebe. Košarkarski veterani, s katerimi skupaj še vedno rekreativno igramo, me nato zbadajo, če smo bili prejšnji večer vsi na isti tekmi. Ni res, niso dali vsega od sebe, ker niso poginili na igrišču!" se je razjezil igralec, ki je na 38 uradnih tekmah za slovensko reprezentanco dosegel 605 točk.

Ko ni vse odvisno le od tebe ...
In kako se je v glavi sam pripravljal na spopad na igrišču? "Dan pred tekmo sem imel svoj ritual, pred tekmo sem v glavi ponavljal akcije nasprotnika in naše akcije oziroma kdaj pride žoga do mene. Ker takrat, ko ti žogo dobiš, nimaš časa za razmišljanje, kaj bi zdaj morda lahko storil - ne, prepozno. Ti moraš to že vedeti in potem si v prednosti pred obrambo. Ta ritual mi je pomagal, da sem vedel, da bom dal naslednji dan od sebe svoj maksimum. Pa bo to dovolj, da zmagamo tekmo? Hja, košarka je kolektivni šport, ni vse odvisno od enega posameznika," prizna.

Strinja se tudi nekdanji član slovenske hokejske reprezentance Dejan Kontrec. "Lahko sem bil jaz na tekmi 100-odstoten, dal vse od sebe, tri, štiri gole, pa je nekdo drug naredil napako in smo izgubili. Psihično moraš biti kar precej trden, da se spopadeš s tem dejstvom in ne zapadeš v neko melanholijo, zakaj bi se sam sploh naprezal, če pa soigralci niso dovolj pripravljeni," je opozoril.

V priloženi fotogaleriji si lahko ogledate nekaj fotografij s podelitve in sprejema najboljših slovenskih športnikov.