Kultura jo zanimala že od malega: "Jaz sicer medije konzumiram drugače kot večina ljudi – na primer, ko vzamem časopis v roke, vedno začnem na zadnjih straneh, kjer je kultura." Bila je tudi redna gledalka oddaje Osmi dan, vendar si do nedavnega ni predstavljala, da bo kdaj delala na televiziji: "Po diplomi pa sem dobila željo, da bi se bolj konkretno usmerila v nekaj, hkrati pa sem iskala službo. Videla sem oglas za avdicijo na RTV-ju in tako se je zgodilo."

Začela je pri oddajah Dobro jutro, Sobotno popoldne in Študentska, kmalu pa je ugotovila, da ji najbolj ustreza delo na kulturnem področju in tako danes sodeluje pri oddajah Osmi dan ter Kultura, poleti pa jo bomo lahko ponovno spremljali v oddaji Poletna scena.

"Na televiziji mi je všeč, ker je živ organizem in se vedno nekaj dogaja," je povedala v pogovoru za MMC. V svojem delu uživa, saj se ukvarja s temami, kar ima najraje, vodilo pri delu pa ji je, da zadeve predstavi čim bolj dinamično in zanimivo: "Veliko se ukvarjamo s tem, kako oddajo narediti vsebinsko zanimivo, čeprav imamo na razpolago tako malo časa."

Več pa v spodnjem pogovoru.

Študirali ste filozofijo. Kako vas je pot pripeljala do novinarstva?
O novinarski smeri takrat nisem razmišljala, želela sem študirati psihologijo, na koncu pa sem se vpisala na filozofijo. Nikoli mi ni bilo žal, da sem študirala filozofijo, saj ti da neko širše znanje, je platforma, iz katere se lahko usmeriš v kar koli. Med študijem sem opravljala različna dela, delala sem v knjižnici, v Moderni galeriji … Po diplomi pa sem dobila željo, da bi se bolj konkretno usmerila v nekaj, hkrati pa sem iskala službo. Videla sem oglas za avdicijo na RTV-ju in tako se je zgodilo. Jaz sem še tista stara šola, ko si prišel na program z avdicijo. Zdelo se mi je, da bo zanimivo, ker novinarsko delo vključuje več različnih stvari. Predvsem pa je bila zame popolnoma nova stvar.

Začeli ste na RTV-ju, delali pa ste tudi na portalu Vest.si. Kako pa ste prišli do oddaje Kultura?
Približno tri do štiri leta sem delala na RTV-ju, nato na Vesti, potem sem se vrnila. Začela sem na izobraževalnem programu, na oddajah Dobro jutro, Sobotno popoldne in Študentska. Na Vesti smo delali vse sami in tam sem lahko pokrivala in delala, kar sem želela, tako da sem se usmerila v kulturo. Potem sem sama poslala ponudbo na RTV in bilo je srečno naključje, da so ravno potrebovali nekoga. Že v srednji šoli sem sicer gledala oddajo Osmi dan in se mi je zdela super, ampak drugo nadstropje RTV-ja, kultura je tam na koncu hodnika, se mi je vedno zdelo nedosegljivo.

Torej ste zdaj dosegli to, kar ste si želeli. Ali si morda zdaj želite v tretje nadstropje?
(Smeh) Na televiziji mi je všeč, ker je živ organizem in se vedno nekaj dogaja. Najprej smo na primer snemali napovedi, potem smo dobili studio, kar je bila čisto drugačna izkušnja, potem je prišla Poletna scena, spet čisto nekaj novega. Rada pa bi ostala v kulturnih temah. To delo mi je všeč, prav posebna magija našega poklica je, ko se na koncu, po pripravah in snemanju na terenu, vse skupaj sestavi (slika, ton, zgodba) in veš, da je dobro narejeno. Sicer se to ne zgodi vsakič, ampak je pa takrat toliko bolje.

Sodelujete tako pri oddaji Kultura kot pri Poletni sceni. Razlika v dolžini oddaj je kar precejšnja, Kultura traja približno 7 minut, Poletna scena pa 35 minut. Kako se to pozna pri sami oddaji, kakšne so druge razlike?
Pri Kulturi gre zaradi časovne omejenosti bolj za poročanje. Veliko se ukvarjamo s tem, kako oddajo narediti vsebinsko zanimivo, čeprav imamo na voljo tako malo časa. Želimo predstaviti več stvari in vključiti več izjav, ne želimo samo napovedovati, poročati iz dogodkov.
Na Poletni sceni je precej podobno delo, razlika je le, da imamo na voljo več časa in da imamo v studiu gosta. To mi je predstavljalo velik izziv, saj še nikoli prej nisem delala z gosti v studiu. Kadar imaš gosta, tako ni vse odvisno le od tebe, ampak tudi od sogovornika, imaš vključen še neki drug dejavnik in nikoli ne veš točno, kako bo šlo (smeh). Seveda je pomembno, kako se pripraviš, potrebuješ pa tudi določeno kilometrino, ki je sama še nimam.

Vas zanima tudi vodenje kakšne druge oddaje? Prebrala sem, da razvedrilne oddaje ne želite voditi ...
Ne gre za to, da ne bi želela, ampak se preprosto ne vidim v tej vlogi, ne vem, ali bi bila zanjo primerna, glede na to, kako sem usmerjena in kaj me zanima.

Kako pa sicer gledate na popularno kulturo? Se zgodi, da kdaj primete v roko tudi kakšno knjigo, kot je 50 odtenkov sive?
Mislim, da popularne kulture ne moremo popolnoma ločiti od druge kulture. Imam le lastne preference, glede na to, kar se meni zdi dobro. Knjige 50 odtenkov sive pa preprosto ni bilo mogoče spregledati, glede na to, kako močno se je dotaknila ljudi. Gre za svojevrsten fenomen, ki ga tudi predstavimo kot takšnega, na primer sprašujemo se, zakaj je do tega prišlo, skušamo razumeti in razložiti ta fenomen. Knjigo sem začela brati že zato, da bi vedela, za kaj gre, saj ne moreš soditi nečesa, česar ne poznaš. Vendar mi ni uspelo prebrati več kot dveh strani (smeh).

Umetniki pogosto pravijo, da je v Sloveniji premalo zanimanja za kulturo. Se strinjate?
Kadar grem na razstave, koncerte ali predstave, vidim ljudi. Menim, da je ta čut med nami in da ljudi kultura zanima. Je pa res, da ima vsak svoje preference.

Kaj pa mediji, menite, da dovolj prostora namenijo kulturi?
Tu pa moram reči, da ne. Jaz sicer medije konzumiram drugače kot večina ljudi – na primer, ko vzamem časopis v roke, vedno začnem na zadnjih straneh, kjer je kultura. Menim pa, da se tam pogosto pojavljajo teme, ki bi bile primerne tudi za prve strani.

Morda je tu podobnost med stranmi časopisa in urami na televiziji – kulturne oddaje so namreč pogosto ob precej poznih urah. Je to razlog, da niso tako gledane?
Tisti, ki jih te vsebine zanimajo, vedo, kdaj je oddaja na sporedu in jo takrat gledajo. Je pa danes tako, da se mediji zelo spreminjajo in tudi sama vem, da veliko ljudi sploh nima več televizije. Tako da je treba preoblikovati zadeve, saj so ljudje navajeni, da pogledajo, kar koli želijo, kadar želijo. Zato imamo mi oddaje dostopne prek spleta. Sicer pa tudi za filme velja, da so najboljši na sporedu po 12. uri (smeh).

Kako bi kulturo lahko bolj približali širši javnosti?
Z dobrimi prispevki in dobrim delom. S tem, da stvari poskušamo prikazati na zanimiv način, saj tudi so zanimive.

Vodenje oddaje vam je prineslo tudi medijsko prepoznavnost. Ste bili pripravljeni na to?
Vem, da se bo to slišalo kot totalen kliše, ampak res nisem razmišljala o tem in še vedno mislim, da ne bi mogla govoriti o neki medijski prepoznavnosti. Menim, da me poznajo ljudje, ki spremljajo kulturo, ni pa to širša javnost. Mi pa več kot medijska prepoznavnost pomeni mnenje ljudi, s katerimi sodelujem.

Torej vas na ulici (še) ne ustavljajo mimoidoči?
Ne (smeh). Mogoče bi morala za to voditi kakšno razvedrilno oddajo.

Vas morda večja prepoznavnost in s tem večje zanimanje za vaše zasebno življenje odvrača od bolj popularnih vsebin?
Mislim da ne, saj lahko vsak nadzira količino informacij o svojem zasebnem življenju, ki jih bo razkril medijem. Nimam občutka, da bi pri nas posegali v tvojo intimo, dejansko je tako, da kolikor razkriješ, toliko ljudje vedo o tebi, vsaj jaz to tako razumem.

Vabljeni tudi k ogledu oddaje Kultura, ki jo urejajo in vodijo štiri redaktorice: Teja Kunst, Andreja Kočar, Uršula Mrežar in Meta Česnik.