Barvanje jajc je tradicionalno in priljubljeno velikonočno opravilo tudi tistih, ki niso verni. Foto: EPA
Barvanje jajc je tradicionalno in priljubljeno velikonočno opravilo tudi tistih, ki niso verni. Foto: EPA
Lužiško-srbska mojstrica barvanja pirhov

Navado metanja kovancev v pirhe poznajo v številnih slovenskih krajih, le da to različno imenujejo.

Medtem ko v slovenski Istri običaja "picanja" jajc ni več mogoče zaslediti - moški so postavili pirh ob zid in ga ciljali s kovanci, tisti, čigar kovanec pa se je "zapičil" v pirh, je dobil vse preostale kovance -, metanje kovancev, ki ga imenujejo "sekanje pirhov", prakticirajo tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju. Najdlje organizirano sekanje pirhov poteka v Sevnici (omenjeno tekmovanje poteka najmanj pol stoletja, tudi letos pa se bodo tekmovalci na veliko noč potegovali za pokale), najštevilneje pa je v Stopičah pri Novem mestu (na veliko nedeljo ob 14. uri bo že 21. tekmovanje, na katerem se zbere tudi do sto tekmovalcev). Tudi na Goriškem in Vipavskem je bilo med velikonočnimi prireditvami najbolj znano metanje kovancev v pirhe. "Šicanje" pirhov, kot navadi rečejo na tem koncu, so nekateri kraji ohranili le v manjšem, lokalnem obsegu.

Kakšni pa so vaši običaji ob velikonočnem prazniku? Te ujemite v fotografski objektiv in jih skupaj z obarvanimi pirhi postavite na Moj splet ter jih tako delite z MMC-jevimi uporabniki. Vabljeni!

Lov na pirhe na Blejskem gradu
Ponekod v Sloveniji je še vedno navada, da pirhe skrijejo po stanovanju ali na vrtu, otroci pa jih morajo nato najti. Običaj bodo v nedeljo obudili tudi na Blejskem gradu s t. i. lovom za pirhi, na katerem bodo obiskovalci iskali sto po gradu skritih pirhov.

Nekateri poznajo tudi trkljanje oziroma valinčanje pirhov po grabljah, spet drugi s pirhi trkajo, da zadevajo drug ob drugega, podobno kot pri balinanju. Predvsem v zgodovini pa so poznali tudi prave bitke z jajci, ko so se z njimi obmetavali.

Nekateri običaji, ki jih ljudje obujajo na velikonočno soboto ali nedeljo, so s praznikom povezani le posredno, a so kljub temu že dolgo med ljudmi. Med temi je na severovzhodu Slovenije zelo značilno pokanje z možnarji, ki se jih na velikonočno nedeljo sliši daleč naokrog.

V Beli krajini pa ob veliki noči v marsikateri družini oživi izdelovanje izročilnih pisanic in drsank. Za njihovo izvorno območje veljajo predvsem Adlešiči, v zadnjih desetletjih pa so tovrstno velikonočno krašenje izpihanih jajčnih lupin oživili v vseh belokranjskih občinah.

Na območju Metlike in Črnomlja se z omenjeno dejavnostjo skoraj vse leto ukvarja najmanj pet izdelovalk, ker se povpraševanje po pisanicah in drsankah povečuje, pa nekatere na leto okrasijo tudi do dva tisoč jajc.

Lužiško-srbska mojstrica barvanja pirhov