Pustne šeme so danes na številnih karnevalskih prireditvah po vsej Sloveniji preganjale zimo. Največji prikaz pustnih likov, njihovih obredij in karnevalskih mask je potekal na mednarodni povorki na Ptuju, na kateri se je predstavilo več kot 2.700 mask iz desetih držav, gledalcev pa so organizatorji našteli kar 50.000.

Poleg slovenskih so na Ptuj prišle še maske iz Belgije, Bolgarije, Makedonije, Hrvaške, Srbije, Francije, Nemčije, Slovaške in Senegala. Med njimi je bilo ponovno največ kurentov, v povorki, ki jo je vodil letošnji princ karnevala Rajko Jurgec Bertold Draneški, pa so sodelovali tradicionalni pustni liki, kot so kopjači, orači, Romi in pokači, ter sodobne skupinske maske, na primer aluminijčki, kroksi, ledena trgatev in ebola.

Da bi obiskovalcem povorke omogočili tesnejši stik z nastopajočimi, so določeni etnografski liki po povorki letos prvič ostali v mestu, pred lokali in na trgih ter s tem dodatno bogatili dogajanje karnevalskega dne. Pred Mestnim gledališčem Ptuj pa so postavili tudi fototočko, kjer se je bilo mogoče fotografirati s kurenti.

V Cerknici praznovali "Zacupranih 40"
Zimo so preganjali tudi v Cerknici. Letos je čarovniška mati Uršula s svojimi čarovnicami še posebej veselo rajala, saj so praznovali 40. obletnico pusta v Cerknici. Tradicionalni karneval je privabil okoli 10.000 ljudi.

"Zacupranih 40", kot so organizatorji Pustno društvo Cerknica poimenovali okroglo obletnico, praznujejo že od četrtka, ko se je s tradicionalnim "Žaganjem babe" tudi uradno začelo pustno rajanje. Župan Marko Rupar je tako svojo oblast za teden dni predal butalskemu županu, Cerknica pa se je spremenila v Butale.

Poleg Butalcev so danes v Cerknico prišli tudi prebivalke Cerkniškega jezera žabe s svojim žabjim princem, orjaška ščuka, pa povodni mož Jezerko in zmaj, ki najbolj navdušuje najmlajše. Da jim kdo česa ne bi zakuhal, pa je skrbela čarovnica Uršula skupaj s hčerko Lizo.

Pusta obsodili na "smrt z botam!"
V Cerknem se je kljub deževnemu dopoldnevu na tradicionalni lavfariji zbralo približno tisoč obiskovalcev. Po sprevodu skozi Cerkno so se lavfarji zbrali na branju obtožnice. V njej se je sodnik v starem cerkljanskem narečju dotaknil vsega, kar se je v preteklem letu zgodilo slabega ali napačnega v bližnji in daljni okolici. Kazen se glasi: "Smrt z botam!" Obsodbo bodo izvršili na pustni torek, ko bodo izkopali bot (drvarsko kladivo), do tedaj pa bo Pust priprt.

Lavfarji so ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji, vendar nihče ne ve, kdaj so se te pustne šeme prvič pojavile v Cerknem in od kod so prišle. Domnevajo, da so jih tja prinesli nemški naseljenci, zato menijo, da segajo njihovi začetki v 13. ali 14. stoletje.

Lavfarija je stoletja dolgo potekala po nenapisanih pravilih, ki so se z ustnim izročilom prenašala iz roda v rod. Danes skupina šteje 25 likov, posebnost pa so njihova naličja - t. i. larfe, ki so izrezljane iz lipovega lesa. Nekateri imajo oblačila iz naravnih materialov, kot so bršljan, slama, mah, smreka in živalska koža.

Veselili so se po vsej Sloveniji
Pustne povorke so pripravili tudi v številnih drugih krajih po državi, med drugim v Portorožu, Ilirski Bistrici, Šenčurju, na Viru pri Domžalah, v Kostanjevici na Krki, Slovenj Gradcu in Ljutomeru.