Belgijski rokerji Triggerfinger, oče fanka George Clinton, superskupina The Winery Dogs ... To so le nekatera imena, s katerimi želijo v Laškem vzporedno z "brezplačno" ponudbo nastopajočih ustvarjati še festivalsko zgodbo s plačljivimi vsebinami.

"Pivo in cvetje je največja slovenska turistična prireditev z daleč največjim obiskom. Je pa res, da je svojo podobo v zaznavi obiskovalcev, precej zakoreninila: velja za največjo slovensko veselico, ki je brezplačna in nima vstopnine. To pomeni, da je težava trženje kakršnih koli vstopnic," je v pogovoru za MMC dejal programski direktor festivala Urban Centa.

V Laškem ostajata dve vzporedni zgodbi. "Če bi človek seštel ugodnosti, ki jih ima z nakupom vstopnice ali gre na brezplačni del in vse to plača, je razmerje v ceni približno enako," pravi Centa.

Pogovor z njim si lahko preberete spodaj.

Začniva tam, kjer se je končalo lani. Organizatorji Piva in cvetja so prvič postavili plačljivi oder v Jagočah, za katerega se je na koncu izkazalo, da so bila pričakovanja organizatorjev večja od samega obiska. Kako ste se letos lotili izziva, da napolnite prizorišče ob že obstoječi ponudbi brezplačnih odrov v okviru Piva in cvetja?
Lansko dogajanje težko komentiram, saj nisem sodeloval pri organizaciji. Dejstvo je, da vidim plačljiv oder kot veliko priložnost. Pivo in cvetje je največja slovenska turistična prireditev z daleč največjim obiskom, je pa res, da je svojo podobo v zaznavi obiskovalcev, precej zakoreninila: velja za največjo slovensko veselico, ki je brezplačna in nima vstopnine. To pomeni, da je težava trženje kakršnih koli vstopnic.

Po drugi strani vidim odločitev za ohranitev plačljivega odra kot smiselno odločitev. Za organizatorja je dobro, če ima tako pester program, ampak ga mora smiselno programsko urediti, da so posamezna prizorišča prilagojena posameznemu tipu obiskovalcev. Poslušalca narodno-zabavne glasbe in džeza ne moreta ob istem odru enako uživati. Če urediš program glede na ciljno občinstvo, je plačljivi oder smiseln.

Ob tem moram poudariti, da je imela pivovarna veliko razumevanja za mojo vizijo, zato smo šli letos v to smer. Partnerjev, kot je pivovarna, je - z vidika razvoja slovenskega koncertnega prizorišča - zelo malo ali pa jih sploh ni. Plačljivi oder Zlatorog, ki naj bi postal zelo viden slovenski festival, ponuja svojemu obiskovalcu daleč največ. To trditev lahko dokažem v tem trenutku, saj je že razmerje med ceno vstopnice in programom, ki ga ponujamo, cenejše v primerjavi s katerim koli slovenskim ali tujim festivalom. Hkrati pa ob tem ponujamo še dodatne ugodnosti, ki jih nima nihče drug: z nakupom vstopnice dobi obiskovalec še brezplačni prevoz z vlakom, brezplačno kampiranje, brezplačno parkiranje, brezalkoholno pijačo – v duhu festivala, da obiskovalci ne pijejo in vozijo. Če bi človek seštel ugodnosti, ki jih ima z nakupom vstopnice ali gre na brezplačni del in vse to plača, je razmerje v ceni približno enako.

Kljub temu smo v Sloveniji, kjer obiskovalec raje poseže po brezplačni ponudbi kot plačljivi.
No, tako je povsod. Odvisno je, s čim si zadovoljen. Če ti ustreza slovenski sredinski pop, kot sta skupini Čuki in Pop design, če ti ustreza slovenska narodno-zabavna glasba, ne moreš nikjer drugje dobiti tako številčne ponudbe kot na Pivu in cvetju. Če pa so ti ljubše druge zvrsti glasbe, boš z zelo malo vstopnino dobil več kot kjer koli drugje. Daleč naokoli je to najugodnejša prireditev.

Zakaj je bil logični korak naprej prehod v festival oz. težnjo po tem? Glede na to, da ste izhajali iz ozadja množične brezplačne veselice. Zakaj vzporedna zgodba?
Glede na to, da so na Pivo in cvetje ves čas hodili različni tipi obiskovalcev, je treba vsem ponuditi nekaj več. In to lahko samo tako, da organizator naredi profilirane odre – odre, ki so namenjeni določenemu tipu obiskovalcev. Dokler je vse zmešano, ni zadovoljen nihče - ne po glasbenem užitku ne po ugodju. Ljudem, ki si želijo mirnejšega doživljanja nekega dogodka, gredo bolj divji obiskovalci na živce in obratno. Rešitev je lahka: ločitev po prizoriščih. Ne želimo pa nikogar izgubiti ali razočarati, zato je tudi finančni napor pivovarne zelo velik, da se naredi dogodek, na katerem so obiskovalci čim bolj zadovoljni.

George Clinton, The Winery Dogs, Triggerfinger … Velika imena za glasbene sladokusce, za povprečnega slovenskega uporabnika glasbe, z izjemo Triggerfinger, ki jih morda poznajo po priredbi I Follow Rivers, ki še zdaleč ni reprezentativni vzorec njihove glasbe – skoraj neznanka. Kako z njimi napolniti prizorišče?
Mislim, da je treba gledati na program po posameznih večerih. Konec koncev ljudje pridejo na festival vsaj za en večer. Če pogledamo ure: od pete do osme ure ponujamo pregled aktualnega slovenskega roka in novih skupin, ki jim želimo ponuditi priložnost in so po našem mnenju tudi kakovostne. Po drugi strani skupinam, ki so zagotovilo za dobro zabavo in so znane, kot so Bajaga, Parni valjak, Dan D, Elvis Jackson in Soulfingers, dodamo nekaj, kar predstavlja krono dogajanja za sladokusce, ki res poznajo glasbo.

S tem smo nakazali resno namero, da imamo vizijo za prihodnost in da želimo ponuditi nekaj, česar drugi ne. Uspeh je, da smo dobili superskupino The Winery Dogs in očeta fanka Clintona, z vidika, da smo jih mi prepričali, da pridejo v Evropo. Nato so jih povabili še drugi koncertni organizatorji po Evropi. S tem smo jim omogočili še druge nastope, Pivo in cvetje pa odpiramo za tujino. Prva vstopnica je bila letos prodana v Anglijo. Zakaj? Ker Winery Dogs in Clintona ne moreš videti kar kjer koli v Evropi. Tako je tudi poskus, da spravimo Pivo in cvetje na raven mednarodnega festivala – vsaj s tem plačljivim odrom.

Triggerfinger bi morali lani nastopiti na Schengenfestu, toda v zadnjem hipu so odpovedali nastop. V Sloveniji opažamo ta pojav odpovedovanja koncertov kar pogosto, v ozadju pa so zgodbe, kako menedžment ni bil zadovoljen s stanjem prodanih kart. Kolikšno je tveganje, da te večje skupine letos odpovedo nastop na festivalu Pivu in cvetje?
Slovenski trg je zelo specifičen in drugačen od katerih koli drugih tržišč po Evropi. Slovenski kupec se za nakup vstopnice odloča tik pred zdajci, kar je v "šovbiznisu" velika težava. Skupine, ki upravljajo podobo zasedb in nastopov, vedno spremljajo prodajo vstopnic, saj ni nikomur v interesu, da je nastop kakšnega uglednega izvajalca slabo obiskan, saj je to negativna publiciteta. Običajno se te odločitve sprejemajo vsaj kakšen mesec pred predvidenim datumom. Dogaja se, da tuji menedžer ob pogledu na prodajo kart, ko vidi, da je ta številka manjša od pričakovane, enostavno odpove koncert. Mogoče bi bil ta koncert celo razprodan, toda to bi se zgodilo par dni pred koncertom, kar pa je po njihovem mnenju prepozno. Ne spustijo se v tovrstno tveganje, saj se jim ni treba. Pozno kupovanje vstopnic sproža začaran krog, ki povzroči, da imamo v Sloveniji manj koncertov, kot bi jih lahko imeli.

Poglejmo domače skupine. V zadnjem obdobju je opaziti pomanjkanje novih skupin, ki bi privabljale obiskovalce v tolikšni meri, kot jih Big Foot Mama, Siddharta itd. Je bil tudi to razlog, zakaj ste letos posegli po "povratnikih", kakršen bo nastop Šank Rock Exclusive? Je to zadnja rešilna bilka, ki jo ima na voljo organizator?
Ne. Ponovna združitev Šank Rock je nastala bolj po naključju. Tudi če gledamo svetovno, glasba 80. let prejšnjega stoletja velja za zlato obdobje popa in roka, deloma tudi plesne glasbe. Tako za nas, poslušalce srednjih let - za nas je to glasba naše mladosti - kot za mladino. Za ilustracijo: lanski festival Glastonbury je imeniten pokazatelj vsega glasbenega dogajanja v Evropi. Tam jasno vidiš glasbene smernice - ne samo po sestavi programa, ampak je jasno viden odziv občinstva. Če imaš festivalsko vstopnico in imaš na voljo nekaj deset glasbenih odrov, si pred odločitvijo, kaj boš obiskal. Seveda boš obiskal tisto, kar je po tvojem mnenju na tistem terminskem odru najboljše zate. Kje je največ obiskovalcev, je jasen pokazatelj, kaj je v tem trenutku najboljše. Lani so imeli največji obisk na posameznem koncertu Rolling Stonesi. Na drugem mestu pa so bili Chic – predstavniki plesne glasbe 80. let prejšnjega stoletja. Ta glasba je popularna.

Tudi Šank Rock je melodičen rok, ki ima tudi danes svojo vrednost in težo. Ljudje si ga želijo. Odziv, da bodo znova nastopili Šank Rock, je težko doseči s čim drugim. To ne pomeni, da sodobne skupine nimajo priložnosti, da se predstavijo. Seveda jo imajo! Ampak zaradi pomanjkanja prizorišč in ogromne glasbene ponudbe je novi skupini težko, da si ustvari ime in pritegne dovolj obiskovalcev. Pri tem bi radi tudi mi - organizatorji - pomagali. Ko pogledamo število glasbenikov na prebivalca, je takšno razmerje, kot ga imamo Slovenci, težko najti kjer koli na svetu.

Dali ste primerjavo z Glastonburyjem, izpostavili Rolling Stones. Če pogledamo Pivo in cvetje pred dvema letoma, ko je bilo še vse brezplačno – četudi je primerjava neposrečena, ampak takrat je bila glasbena ponudba cenovno enakovredna, brezplačna – je največ ljudi pod oder privabil ansambel Modrijani. Koliko vi upoštevate, da Slovenci hočejo za svojo zabavo harmoniko?
Primerjava res ne more biti neposredna. Težka je primerjava med nekom, ki je obiskal koncert brezplačno, in nekom, ki je drago plačal zanj. So pa Modrijani zagotovo perspektiva slovenske narodno-zabavne glasbe, ker so jo približali mlademu poslušalstvu. Če pogledamo ponudbo narodno-zabavne glasbe, je bolj ko ne usmerjena k poslušalcem srednjih let, Modrijani pa so privabili mlade in obdržali starejše.

Kako to, da Pivo in cvetje nima večjega elektronskega imena? To je običajno v svetu.
Za zdaj še nimamo ustreznega prizorišča za to, toda dopuščamo možnost, da takšno ime pripeljemo v prihodnosti. Vprašanje je, kaj obiskovalca pritegne k obisku posameznega večera …

Ko rečete Pivo in cvetje, odgovorim pivo (smeh).
(Smeh.) Ko sva govorila o ugodnostih festivala, je tu tudi cena piva, ki bo znašala dva evra. Ta je precej nižja kot na drugih slovenskih festivalih, kjer dosega ceno štiri evre. V tujini se vrti med osmimi in 15 evri. Cene hrane in pijače so zelo nizke v primerjavi z drugimi slovenskimi festivali.

Koliko se pri tem pokaže dejavnik močnega pokrovitelja za festivalom?
Pri tem ne gre toliko za sponzorski odnos, saj se pivovarna zaveda, da je treba skozi Pivo in cvetje graditi osrednjo tržno znamko, ki je seveda Laško. Ljudi moraš ponuditi največ, kar lahko dobijo za svoj denar. Govorim o razmerju med kakovostjo in ceno.

Kam izginja cvetje?
Nikamor, je zelo prisotno, toda manj medijsko izpostavljeno. Etnografski del Piva in cvetja je treba ohranjati. S tem se gradi identiteta Slovenstva in tu so tudi korenine samega festivala, ki je pred 50 leti nastal kot razstava cvetja, kar je treba v prihodnosti samo še krepiti. To je tudi ena izmed ločnic tega festivala. Pri drugih imaš večerno koncertno dogajanje in skop program čez dan. V Laškem pa imaš možnost – tudi če si tipični obiskovalec rokerskega festivala, ki pride s šotorom, ki zvečer posluša glasbo in čez dan igra badminton. Obiskovalec ima na voljo bistveno več dejavnosti kot kjer koli drugje.

Pivo in cvetje je festival, ki poteka v mestu. Večina velikih festivalov se dogaja na travnikih sredi žgočega sonca. Kako ohraniti sinergijo z domačini? Kdo je ciljni obiskovalec?
Pivo in cvetje ima specifiko: je prvotno mestni festival, ki ni edini. Takšen je tudi Lent. Pivo in cvetje je mešanica mestnega festivala in tipičnega "green field" festivala. Laško je s tega vidika idelano prizorišče, saj je majhen kraj, ki je obvladljiv peš. Ima v bližini velike odprte travne površine, kjer lahko organiziraš klasični rokerski del … Na razdalji petih minut peš. To je redkost v svetu.

Se morda bojite, da v prihodnosti s še večjim številom tujih skupin privabite še več tujih obiskovalcev, ki so vajeni tipičnega tradicionalnega preživljanja festivalskih dni, da se bo proti vam obrnila mestna skupnost?
Vsako novo dogajanje, ki v majhna mesta privabi veliko ljudi, je zagotovo težava za prebivalce. Njim moramo čim bolj olajšati življenje v teh dneh, saj velika količina tujcev prinese nekaj neprijetnih stvari, a tudi priložnosti in denar. Trije ali štirje dnevi hrupa je obdobje, ki ga lahko preživimo. Če pa greš za te dni nekam drugam, na dopust, ni velike katastrofe. Toda v Laškem lokalna skupnost zelo podpira projekt. Najdejo pa se izjeme, a govorimo o zanemarljivih, majhnih številkah.

Kaj je neuspeh za organizatorja festivala, kot je Pivo in cvetje?
Neuspeh je nekaj, na kar bi lahko vplival, toda nisi. Recimo, na vreme nimaš vpliva, toda to v Sloveniji povzroči največ težav. V Glastonburyju obiskovalec v dežju vzame pelerino in se v škornjih zabava naprej. Slovenca s festivala odženeta že dve dežni kaplji.