"Zavist in ljubosumje, nesramna lažniva podtikanja in mahinacije posebej za to naročenih novinarjev, strah nekaterih sodelavcev, da bi uspela. Predvsem željo po tem, da me uničijo, preden jih prehitim," je priznala v pogovoru za MMC. Toda to jo je okrepilo. Te dni se pospešeno pripravlja na nove oddaje Dobro jutro, v katerih se bo med drugim preizkusila tudi kot pianistka. Prav v teh dneh pa pripravlja članek na temo jezik v medijih, ki ga bo predstavila na jezikoslovni konferenci v Romuniji septembra. Več pa si lahko preberete spodaj.

Oddaja Dobro jutro začenja nov ciklus prebujanja s Slovenijo. Katere novosti se obetajo?
Prihajajo nove rubrike, med njimi atraktivna soočenja mnenj, kjer bodo zadnjo besedo imeli gledalci; v novi akciji bomo paru organizirali poroko; iskali najlepše vrtove; delili nasvete za zdravo življenje in vitko postavo; gledalci bodo tekmovali v prenovljeni nagradni igri Zbudi se, Slovenija!; pripravljamo tudi posebno rubriko za nosečnice in mlade mamice, pa še veliko več.

Vaše delo ostaja isto? Kaj pripravljate sami?
Gledalce bom še naprej zbujala ob ponedeljkih in torkih, po novem pa tudi ob četrtkih. Takrat bom v nekoliko drugačni vlogi. V nagradni igri Zbudi se, Slovenija!, bom na klavir igrala refrene znanih slovenskih popevk, tekmovalci pa bodo morali ugibati, katero pesem smo izbrali. Te nove vloge se veselim tudi zato, ker bo tako na mojem domačem klavirju manj prahu, v prostoru pa več božansko lepega zvoka črno-belih tipk, saj bodo priprave na "pianistično" vlogo poskrbele tudi zato, da bom h klavirju sedla pogosteje. Sicer bom še naprej pripravljala ponedeljkove in torkove oddaje. Jutranji voditelji se od nekaterih drugih kolegov na televiziji razlikujemo prav v tem, da si "svoje" oddaje v glavnem v celoti pripravimo sami; od ideje do redaktorskega dela, priprave vseh posnetkov, poizvedovanja za gosti in vodenja.

Gledalec oziroma gledalka zjutraj vidi samo končni izdelek, to je veliko dobre volje in pozitivnih zgodb. Koliko dela je za tem?
Precej. Veliko več, kot bi si morda predstavljali. Ravno zato, ker sami stojimo za vsem, kar pokažemo in pripravimo gledalcem. Začne se s predlogom, nadaljuje z iskanjem in izbiro gostov, pripravljanjem vprašanj, raziskovanj o temi, problematiki, montaži posnetkov in prispevkov, potem pa je treba vse skupaj urediti in zapisati, zato da drugi sodelavci (režija) uspešno izpeljejo oddajo. Dobra volja je le dodatek, ki pride na koncu, pa tudi v procesu ustvarjanja je nepogrešljiv.

Glede na to, da oddaja temelji na interakciji. Kako in po kakšnem ključu izbirate goste? Katere lastnosti mora imeti potencialni gost?
Kriterijev za izbiro gostov je več, prvi med njimi je strokovnost. Če hočemo npr. govoriti o boleznih sečil, bomo poskušali poiskati najboljšega urologa, če hočemo svetovati o težavah na delovnem mestu, bomo poiskali odvetnika, specializiranega za delovno pravo, z dobrimi referencami in veliko izkušnjami. Dodatna želena lastnost gostov pa je tudi retorična spretnost, prijetnost in prijaznost. Ostaja pa še ena značilnost, ki se je ne da tako zlepa pojasniti; nekateri so gledalcem všeč, simpatični, nekaterih pa gledalci ne sprejmejo. Preprosto, v nas ljudeh je "tisto nekaj", energija, žar, ki ga oddajamo, in gledalci ocenijo, ali jih to "nekaj" doseže ali ne. Enako velja za nas, voditelje. Vzamejo te ali ne.

Kdaj se začne in kdaj konča vaš delavnik?
Takrat, ko vodim oddajo, pridem na televizijo ob 5.00 zjutraj, navadno ostanem v službi nekje do 16.00 popoldan, sicer prihajam malo pozneje zjutraj in takrat se delo zavleče tudi do večera.

Kaj vam je prinesel naziv obetavna medijska osebnost?
Zavist in ljubosumje, nesramna lažniva podtikanja in mahinacije posebej za to naročenih novinarjev, strah nekaterih sodelavcev, da bi uspela. Predvsem željo po tem, da me uničijo, preden jih prehitim. Pri tem se zdi, da sredstva za dosego njihovih ciljev ne igrajo vloge, še manj morala, etika in poštenje. Moč tistih, ki bi radi oblikovali mojo usodo, je minljiva, jaz pa dobivam osebni ponos in zadovoljstvo, moč in zagon, trmo in strast in še več gledalcev in vseh drugih, ki mi s pokloni in toplimi besedami lepšajo vsakdan in verjamejo vame. To ostane.

Ekipa ostaja še naprej ista?
Da, ekipa jutranjih novinarjev in voditeljev ostaja ista, se pa pogovarjamo o okrepitvah, tudi zato, ker je za triurni vsakodnevni program v živo potrebnega veliko dela, truda, idej, motivacije in zagnanih ustvarjalcev.

Sami se veliko ukvarjate tudi z jezikoslovjem. Ali oddaja formata, kot je Dobro jutro, zahteva strogo pogovorno slovenščino ali je dovoljen osebni doprinos k jeziku? Namreč velik del oddaje je interakcija z vašimi gledalci.
Res je, jezikoslovje sem izbrala na podiplomskem študiju, ki ga z vnemo in veseljem opravljam; čeprav je naporno, mi predstavlja izziv in izhod iz vsakdana hkrati. Oddaja Dobro jutro je podobna drugim pogovornim interaktivnim oddajam na nacionalni televiziji v tem pogledu, da mora spoštovati in upoštevati standarde pravilne, lepo artikulirane, narečno-pokrajinsko neobarvane in slogovno nezaznamovane govorice, ki jo zahteva nacionalna televizija. Seveda je jezik lahko bolj sproščen, saj gre tudi za spontani govor, dovoljena so rahla odstopanja od zgoraj navedenih norm, če so utemeljena in vedno v funkciji vsebine in konteksta. Vse to velja za nas, voditelje in novinarje. Gledalci in gostje pa s svojim jezikom, ki je lahko drugačen od našega in vsebuje elemente narečij in ekspresivnega izražanja, oddajo naredijo žlahtno, pristno, neizumetničeno. Mislim, da je prav to dodaten čar jutranjega živega programa naše hiše.

Kakšen se vam na splošno zdi jezik v naših medijih?
Opaziti je veliko odstopanj od pričakovanih standardov, ki jih ni treba takoj in za vsakršno ceno obsojati. Pri tem mislim na skladnjo, torej strukturo povedi in stavkov, ki jih izgovarjamo ali zapisujemo ustvarjalci medijev. Sama se v doktorski disertaciji ukvarjam prav s tem; raziskujem, kako se razvija in spreminja medijski jezik, kakšne tendence je opaziti in kje iskati vzroke. Prav v teh dneh pripravljam članek na to temo, ki ga bom predstavila na jezikoslovni konferenci v Romuniji septembra. Zanimivo, ugotovila sem, da je medijski jezik tako na televiziji kot v časopisih, precej podvržen govoru. Da se stavčni okvir rahlja, da se zaradi poudarkov in različne vrednosti podatkov (nekateri podatki so za bralca ali gledalca pomembnejši kot drugi) spreminja zaporedje stavčnih elementov. Dodajamo, vrivamo stavke, jezik je podoben toku misli; če kaj pozabimo, mimogrede dodamo, določeno strukturo razbijemo in jo pozneje nadaljujemo ali nanjo pozabimo; jezik je emocionalno obarvan, ekspresiven, na bralce in gledalce želi narediti močan vtis in pritegniti pozornost. Če smo pozorni zlasti na pisane novinarske članke, je videti, kako močno se v te namene skladnja jezika spreminja in razvija.
Na drugih, bolj transparentnih ravneh pa je jezik tudi v medijih velikokrat poln napak, slogovnih pomanjkljivosti, prevečkrat se vanj, tudi nehote, naselijo kakšne pokrajinsko-pogovorne drobtinice in redukcija besed, vendar menim, da predvsem nacionalna televizija in radio v večini dosegata in ohranjata standarde. Upam si trditi, da je pri komercialnih, tudi regionalnih medijih, več "hudodelstva" v jeziku. Vendar pomembno je, da se napak zavedamo, jih znamo analizirati in se jih trudimo odpraviti. Motiti se je človeško.

Kakšen bi bil idealni format oddaje, če bi ga vi sestavljali?
Z leti smo format oddaje tudi zares spreminjali in vse spremembe so bile plod naših idej, zato bi bila oddaja po mojem okusu precej podobna oddaji, ki jo ustvarjamo. Dober jutranji program mora vsebovati vse to, kar nam je že uspelo; sveže novice, aktualne in koristne informacije in nasvete, provokativna vprašanja, o katerih je prav, da razpravljamo, kot tudi kuharske ideje in namige za lepši in mirnejši vsakdan. Vse skupaj mora biti zavito v veliko mero strokovnosti in atraktivnega podajanja. Žal - ali pa na srečo - smo sodobni gledalci "razvajeni" in nas vse, kar ni predstavljeno na zanimiv način, ne privlači, čeprav je vsebina morda dobra. Da smo tudi to dosegli, kažejo odzivi gledalcev naše oddaje, predvsem pa podatki o gledanosti; ponašamo se z največjimi deleži in zavidljivo visokimi odstotki.