Mojster besed je namreč le nekaj dni pred koncem leta 2013 izdal svoj novi projekt. Gre za 'mixtape' Ogledalo kritikov, ki je malce drugačen od njegovih preteklih skladb. "Dejstvo je, da je čar v tistih 'bitih', ki ga danes ne morejo narediti producenti. Vsekakor se danes dela kakovostna rapglasba po svetu in v Sloveniji, ampak klasika je klasika. Tako kot se bo kdo težko še kdaj spomnil narediti skladbo, kakršna je bila Brez besed, ki jo je izvajala Berta Ambrož. To je klasika," je dejal Zlatko.

Tokrat se v svojih besedilih ukvarja podobno kot na preostalih albumih s temami, v katerih se lahko prepoznajo "otroci blokovskih naselij". "Ne morem brez Ljubljane, kar se izrazi v skladbi Metropola. Enkrat bi organiziral tekmovanje z županom, da vidimo, koga bi pozdravilo več ljudi," se je šalil Zlatko.

Celoten pogovor z njim si lahko preberete spodaj.

Pred koncem leta ste predstavili nov avtorski izdelek. Nekaj več kot leto dni po albumu Plečnikova roža. Kako to, da ste se odločili zdaj izdati 'mixtape'?
Jaz sem delovni fant. Zelo malo govorim - glede na to, koliko delam. Ko sem dojel, da bo kmalu minilo eno leto od izdaje Plečnikove rože, sem šel v studio in si izbral meni drage tuje podlage, na katere sem si želel zarapati. Odziv je zelo dober. Nekateri so rekli, da sem se vrnil nazaj. V bistvu nisem šel nikamor. Jaz hodim samo naprej. Delam po svojem občutku in me je zelo preprosto razumeti, če si odprt za različna dojemanja.

Zakaj 'old school'?
Niso vse skladbe tako 'old school'. Dejstvo je, da je čar v tistih 'bitih', ki jih danes ne morejo narediti producenti. Vsekakor se danes dela kakovostna rapglasba po svetu in v Sloveniji, ampak klasika je klasika. Tako kot se bo kdo težko še kdaj spomnil narediti skladbo, kakršna je bila Brez besed, ki jo je izvajala Berta Ambrož. To je klasika. Tako so tudi določene skladbe enostavno klasika in ne morejo zveneti slabo, če se človek samo "usede" na 'bit' in pove blokovsko štorijo.

Glede na to, da ste omenili Berto Ambrož. Rap pri nas nima tako dolge tradicije, kot jo ima popevka. Kako vpliva to dejstvo, da je krajša zgodovina v ozadju, na rap danes?
Jaz vsekakor pogrešam občutke, v katerih so se znali prepoznati v glasbi raperji pred nami. Dejstvo je, da je bilo včasih več duše v glasbi. Danes obstajajo raperji, ki pravijo: "Delam muziko, ne zato, ker mi tako sede, ampak zato, ker je to 'kul', in mogoče bom malo izpostavljen." Logično, da potem ni takšnega odziva in zato se te skladbe ne bodo mogle obdržati v tolikšni meri, kot so se skladbe naših predhodnikov. Čeprav jaz želim vsem dobro. Ne maram pa dvoličnežev.

Se vam zdi, da ste v zadnjih letih malo preveč izpostavljeni?
Jaz se nikoli nisem imel želje preveč izpostavljati. Ampak dejstvo je, da, če delam dobro muziko, me sama muzika izpostavi. Ljudje mislijo, da mi je določeno stopničko pomagal preskočiti Big Brother. Tisto, kar sem jaz doživel tam, je bil šov. Ali pa, če ne bi. Jaz preprosto gledam na stvari in so mi jasne – z mojega stališča. To, da so ljudje prisotni in ozkogledni in nočejo sprejemati drugačnosti, pa ni več moja težava. S tem se naj ukvarjajo ljudje, ki so hodili v šolo za to. Moj cilj je samo, da poskušam biti boljši človek in da se skušam z leti izboljšati. To mi gre za zdaj dobro oz. nisem več toliko vzkipljiv, kot sem bil včasih. Včasih se mi je zdelo, da moram utišati vsakega psa. Danes pa rečem: "Psi lajajo, kočija se pelje mimo."

Ogledalo kritikov, kakor je naslov vašega 'mixtapa'. Kdo so kritiki?
Kritiki so ljudje, ki imajo pojem o stvareh. A težava današnje družbe je, da hoče biti vsak kritik.

Zakaj potrebujejo ogledalo?
Zato, da najprej pogledajo sebe in nato druge. Dejstvo je, da jaz spoštujem kritike, ampak tiste, ki vedo, kaj govorijo in ki spremljajo zadevo. Težava v Sloveniji je nastala, ker danes vsak ve vse. Velikokrat ljudje od mene pričakujejo, da jim govorim o politiki, gospodarstvu … Halo, ljudje! Nisem jaz zato hodil v šolo. Jaz samo poznam argumente za vsa svoja avtorska dela: tisto, kar sem doživel. Za banke lahko povem isto kot vsak povprečen državljan. Ampak moramo pa se zavedati: ne moremo biti vsi za vse. Ni šans, da smo vsi za vse, ker potem sploh ne bi bilo zanimivo. Daleč od tega, da jaz ne bi maral kritike. Jaz jih imam rad, še posebej tiste, s pomočjo katerih se lahko izboljšam. Drugo pa sta pljuvanje in fovšija v Sloveniji. Meni je zelo žal, ampak nekdo se mora tudi s tem malo ukvarjati in jaz edino, kar si želim, je, da širim ljubezen in pozitivna sporočila.

Eno leto je minilo in odločili ste se za nov album. Veljate za enega izmed produktivnejših raperjev. Ali na račun količine trpi kakovost?
Poznam modele, ki delajo veliko počasneje in niso nič kakovostnejši od mene. Poznam modele, ki jih pogrešajo. Najbolj mi je smešno, ko nekaj ljudi, ki jih daje čredni nagon, ne more priznati, da je fant priden: "Daj mu kapo dol." Ampak meni je to smešno. Jaz ljudem vedno oprostim. Jaz sem za nekatere svoje prijatelje naredil napako, ko sem dal marsikomu priložnost, da je nastopal z mano. Marsikdo je dobil na moj hrbet svojo prepoznavnost. Ne morem reči, da so ljudje v končni fazi hvaležni. Po navadi je šlo z moje strani za sodelovanje in pomoč, z njihove strani pa je šlo za korist, s katero se lahko prebijejo čez led. Ampak ti se lahko prebiješ čez led, če pa nisi hvaležen, pa svet zna biti mrzel do tebe nazaj.

Rad bi samo sporočil ljudem, da mi s tem ne morejo škodovati, saj je to zame le šola. Tudi če sem kdaj razočaran, se trudim iti naprej s polno paro mimo tega. To, da veliko delam, tudi pomeni, da veliko živim. Ne kadim džojntov vsak dan in se ga ne 'ubijam' vsak konec tedna z alkoholom, ampak sem prisoten v družbi, v kateri smo skupaj. Želim si jo spremeniti na bolje. No, upam, da ne bom nikoli tako vpliven, kot je bil Ivan Kramberger, ker bi se me potem kdo želel znebiti.

Koga nagovarjate danes? Koliko se je spremenila vaša podoba o ciljnem poslušalcu glede na vaše začetke?
Zagotovo je zdaj širše občinstvo, a še vedno v štartu jaz rapam za nikogar drugega kot zase. Da se spravim v dobro voljo. Še boljše pa se počutim, če se ti najdeš v moji skladbi in ti da motivacijo. Nočem biti učitelj ali vzgojitelj. Ampak če ti dam motivacijo, je moj cilj dosežen. Meni je fenomenalno, če mi nekdo napiše, da ga moja muzika žene naprej. Ves tisti denar od Sazasa, ki bi ga moral dobiti, ampak ga ne, ne more kupiti tem ljudem, ki si delijo moje klike, tega, kar jaz lahko dobim nazaj od ljudi, ki spremljajo moje delo.
Tudi na začetku sem želel samo predstaviti sebe, svojo zgodbo in svoj kraj. Opozoriti na stvari v družbi, ki niso pravične. Ampak jaz skušam popravljati sebe in s tem, ko spreminjam sebe, spreminjati tudi svet.

Kaj vas razočara?
Zelo težko me kaj. Morate razumeti, da sem po duši Indijanec. Neškodljiv družbi okoli sebe. Enostavno uživam svoje življenje. Skromno. Pred kratkim sem bral, da je nekdo izjavil, da dobim od kulturne ustanove v Sloveniji dva tisoč evrov na mesec. Če bi, ne bi delal praktično vsak dan v urarni. Tudi v življenju, če bi lahko kadar koli živel samo od muzike, si tega ne bi dovolil, ker je moje telo navajeno delati. Jaz moram delati. Če ne drugega, bi pomagal nekomu drugemu nekaj delati. Če bi bila družba poštena, bi lahko tudi meni kakšen cekin padel. Kot rapam v eni izmed skladb v Ogledalu kritikov: "Zaslužu neki keša, zaslužu bi si več. Muzka ni bla biznis, vedno bil je pru rap. Ko mi prideš na pogreb, prosim ne prinest mi rož. Nisem hotel biti cifra, vedno hotu bit sem mož."

Globoka.
Ta je realna (smeh). Ni komplikacij. Enostavno rad delam. Bi pa rad opozoril vse tiste, ki so bili malo razočarani nad tem, da sem sodeloval z vsem živim, da sem se naučil tudi jaz iz svojih napak. Veselim se sodelovanj z novimi obrazi in komaj čakam, da se leto 2014 začne. In da začnem klicati te ljudi.

Sodelovanja z znanimi glasbeniki niso bila ravno vaša domena v preteklosti. Z nekaj izjemami, kot so bila sodelovanja z Nino Pušlar. Kakšna so vaša merila, s kom se odločite za sodelovanje?
Jaz sem si že prej želel sodelovati s prepoznavnimi obrazi, ampak ker mi že tako ljudje mečejo naprej, da sem se prodal – čeprav me nihče ne more kupiti, kar lahko vprašate gospo Kresal -, sem ves čas govoril zaradi drugih, da ne bom sodeloval s temi ljudmi. Samo zato, da bi dal vedeti ljudem, da ne potrebujem nobene pomoči. Letos pa sem prišel do sklepa, da sem cepec. A njega zanima, kako se ti preživljaš skozi mesec? A on plačuje studijske ure in videospote? Konec koncev, kdo sploh je on? On je tisti hudič na tvoji levi rami, ki ne bi rad videl tebe uživati in ljudi okoli tebe. Zdaj sem se odločil, da bom razprl svoja krila in v letu 2014 posnel nekaj uspešnic.

Koliko vam je ponudila Kresalova?
Nikoli ni prišlo do neposredne ponudbe. Prej sem jo omenil samo kot primer. Enkrat sem nastopal na osnovni šoli, na katero je verjetno hodila tudi ona. Jaz sem jo tudi obiskoval. Nastopal sem za otroke, zabavali smo se. Potem pa glede na to, da sem nastopil, so me poklicali iz njenega kabineta in mi rekli, da lahko povem, koliko je stal nastop. Rekel sem, da ne potrebujem nič, da je to moje darilo za njo. Denar res nima prvotne vloge pri meni. So določne stvari, ki jih naredim brezplačno, ko jih lahko in ko se jaz tako počutim. Sem precejkrat zavrnil plačilo, ampak želel sem samo izpostaviti en primer.

Kriza je samo v glavah ljudi?
Ljubljana – če boste šli skozi središče – ne čuti krize, ker je tu ogromno ljudi, ki so tukaj poslovno ali turistično. Tu se ne čuti na ulicah. Bojim pa se, da so med štirimi zidovi doma ljudje, ki bi delali, pa ne dobijo dela. Po celotni Sloveniji … se dogaja marsikaj. Ubogi delavci, ki jih izkoriščajo in nihče ne bo v tem 21. stoletju za njih odgovarjal. Slej ko prej se bojim, da se bo to vrnilo na kakšen koli drugi način. To so resne stvari, ki se me dotaknejo. Mislim, da si Slovenija kot celota ne zasluži, da bi bila članica Evrope. S takšnim sodstvom, s takšno korupcijo na žalost ne gre. To ni Evropa. To ni demokracija. To tudi niso teme zame, ampak ne morem mimo njih.

Je rešitev odhod v tujino?
Slovenija je majhna, ampak imamo tu velike ljudi. Ni mi všeč, da mladi zapuščajo državo. Dotakne se me. Verjamem, da gredo na bolje, ampak mene prav boli, ko gredo. Rešitev je doma. Ampak vprašanje je, koliko časa bodo mogli še ljudje trpeti. Ti protesti so bili sami sebi namen, ker je bilo to moderno po svetu. Držim pesti, da se ne zgodijo pravi protesti in rumene minute. So določeni ljudje, ki delajo korektno z ljudmi in jih cenijo. Vsaka čast njim. Takšni ljudje me zanimajo in me fascinirajo.