Černobil je te dni tista nova serija, o kateri se največ govori. Recenzije so vse do zadnje izjemne, gledanost visoka – a vsi nad prikazom največje jedrske katastrofe vseh časov, ki je odjeknila 26. aprila 1986 v jedrski elektrarni Černobil pri Pripjatu v Ukrajini (takrat del Sovjetske zveze), niso navdušeni.

Sorodna novica Lepi zapuščeni kraji sveta: Pripjat, ničta točka Černobila

Prokremeljski mediji namreč menijo, da petdelna miniserija meče preslabo luč nanje oz. na Sovjetsko zvezo, zato bodo na ruski televiziji NTV postregli s svojo serijo, ki naj bi se bolj osredotočala na "junaška dejanja sovjetskih reševalcev" in teorijo zarote, da za eksplozijo v Pripjatu v resnici stoji ameriška obveščevalna agencija (Cia).

NTV-jevo, bolj "domoljubno" različico dogodkov v Černobilu, so posneli v Belorusiji, premisa serije pa se vrti okoli Cijinega agenta, ki so ga poslali v Pripjat, da bi zbral podatke o jedrski elektrarni v Černobilu, in ruskega protiobveščevalnega agenta, ki naj bi Američana izsledil.

Menda naj bi za potrebe snemanja rusko kulturno ministrstvo primaknilo skoraj pol milijona evrov.

Gre sicer za fikcijo, a režiser Aleksej Muradov pravi, da bo serija "gledalcem razkrila, kaj se je takrat zares zgodilo".

"Obstaja teorija, da so se Američani infiltrirali v černobilsko jedrsko elektrarno in številni zgodovinarji ne zanikajo, da je bil na dan eksplozije na postaji prisoten agent sovražnih obveščevalnih agencij," je povedal Muradov za tabloid Komsomolskaya Pravda, ki je zapisal, da serija "podaja alternativen pogled na tragedijo v Pripjatu". Alternativa naj bi bila, da so reaktor sabotirali Američani, za kar dokazov sicer ni.

Rusi tožijo nad pristranskostjo

Čeprav se je Černobil izkazal za uspešnico tudi med ruskimi gledalci, pa so ruski mediji HBO-jevo serijo obtožili pristranskosti in zahodne propagande, ter da pretirava s prikazom razsežnosti katastrofe in malomarnosti sovjetske vlade, hkrati pa postreže s tipičnimi ruskimi stereotipi. Ne pomaga tudi, da glavne vloge igrajo Zahodnjaki.

Ruski mediji tudi menijo, da ni dovolj pozornosti posvečene junaškim dejanjem sovjetskih reševalnih delavcev, t. i. likvidatorjev. Gre za delavce, ki so prišli po eksploziji v Černobil odpravljat nastalo škodo in preprečevat nadaljnje onesnaženje z radioaktivnimi delci.

"Serija Černobil ni prikazala najpomembnejšega dela – naše zmage," se bere naslov članka v najbolj priljubljenem ruskem dnevniku Komsomolskaya Pravda.

V istem časopisu ugledni vojni dopisnik Dmitrij Stešin trdi, da so Američani serijo posneli z namenom, da bi sabotirali prodajo jedrske tehnologije ruskega državnega podjetja Rosatom v tujini.

Rekordna ocena na IMDB-ju

Rusija slavi svoje vojaške veterane z vsemi častmi, precej manj pozornosti pa so deležni likvidatorji iz Černobila. Ruski novinar Ilija Šepelin je zato v članku v Moscow Timesu zapisal, da je "dejstvo, da nam mora ameriški, ne ruski TV-kanal povedati zgodbo o lastnih junakih, vir sramote, ki ga prokremeljski mediji očitno ne morejo požreti".

Černobil ima na spletni platformi IMDB povprečno oceno 9,7, kar je nov rekord. S to oceno se je HBO-jeva zadnja uspešnica uvrstila pred take klasike, kot so Breaking Bad (9,5), Igra prestolov in The Wire (oboje 9,3).

Pretresljivo miniserijo je sicer režiral Johan Renck, ki je stal tudi za AMC-jevo uspešnico Breaking Bad.

Koliko žrtev je zahtevala jedrska katastrofa v Černobilu, je predmet številnih debat in polemik.

Groba ocena je, da je zaradi neposrednih posledic eksplozije umrlo ali 31 ali 54 ljudi, koliko pa jih je umrlo zaradi posrednih posledic, pa ni znano. Ocene se gibljejo od 4.000 pa vse do 93.000.