Sarkofag je največja konstrukcija, ki jo je kdaj zgradil človek. Konstrukcija, visoka 108 metrov, je večja kot newyorški Kip svobode, tehta pa 36.000 ton oziroma trikrat več kot Eifflov stolp, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V sarkofag morajo namestiti še opremo za nadzorovanje radioaktivnosti, zračne ventile in protipožarne sisteme, kar naj bi bilo opravljeno do konca leta 2017. Jekleni sarkofag tako nadomešča betonskega, ki so ga nad ostanki uničenega reaktorja na hitro zalili kmalu po katastrofalni stalitvi jedrske sredice 26. aprila 1986. Tisti sarkofag pa je že začel puščati na mnogo mestih, zato so se mednarodni inženirji odločili za izgradnjo novega, jeklenega, ki naj bi zaprl sevanje iz elektrarne za nadaljnjih 100 let, hkrati pa tudi preprečil vdor vode v območje in s tem izpiranje radioaktivnih snovi.

Večji del sredstev za nov sarkofag, ki je stal 2,1 milijarde evrov, je zagotovila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). "Pozdravljamo nov mejnik v procesu transformacije Černobila kot simbola, kaj lahko dosežemo skupaj z močno, odločno in dolgoročno obvezo," je dejal predsednik EBDR-ja Suma Chakrabarti.

Najhujša jedrska nesreča
Katastrofa v Černobilu je bila najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva. 26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj sta v Černobilu med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.

Sovjetske oblasti so mednarodni javnosti nesrečo več dni prikrivale, zanjo pa se je izvedelo šele, ko so na Švedskem zaznali povečano radioaktivno sevanje. Še vedno ni povsem jasno, koliko ljudi je umrlo zaradi nesreče. Ob sami eksploziji je umrlo 30 ljudi, tisoči pa pozneje zaradi posledic sevanja.

Posledice nesreče pa še danes vplivajo na zdravje tamkajšnjih prebivalcev. Na onesnaženih območjih živi več kot pet milijonov ljudi, in sicer 2,3 milijona Ukrajincev, 1,1 milijona Belorusov in 1,6 milijona Rusov. 10.000 kvadratnih kilometrov zemlje je še vedno neprimerne za gospodarske dejavnosti. Na območju deset kilometrov od černobilske elektrarne pa zaradi visoke stopnje onesnaženosti s plutonijem življenje ne bo mogoče še več deset tisoč let.