Po Ukrajini so se v času, ko je pred 30 leti odjeknila prva eksplozija v četrtem reaktorju elektrarne, oglasili sirene in cerkveni zvonovi. Sorodniki žrtev so se zbrali na bedenjih v več cerkvah, tudi v cerkvi v kraju Slavutič, ki so ga na novo zgradili za ljudi, ki so pred nesrečo živeli v bližini elektrarne v Černobilu.

Dopoldne je v Kijevu ob spomeniku žrtvam potekala slovesnost. "Globoko smo hvaležni celotni mednarodni skupnosti," je na slovesnosti dejal ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Po njegovih besedah je černobilska katastrofa na določen način pospešila padec Sovjetske zveze in nastanek neodvisne Ukrajine. Nato se je Porošenko udeležil še slovesnosti blizu kraja nesreče v Černobilu. Po njegovih besedaj je bila to najhujša katastrofa na svetu, ki jo je povzročil človek.

Porošenko je podpisal odlok o razglasitvi območja za naravni rezervat, ki se bo imenoval Černobilski rezervat sevanja in okoljske biosfere. Rezervat bo obsegal velik del černobilske izključnega območja blizu meje z Belorusijo na severu države. Kot je dejal Porošenko, rezervat "pomeni pomemben korak pri ponovni oživitvi ozemelj, ki so bila onesnažena v tej katastrofi," piše na predsednikovi spletni strani po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Na tisoče žrtev sevanja
Katastrofa v Černobilu je najhujša jedrska nesreča v zgodovini človeštva, a še vedno ostaja neznanka, koliko žrtev je zahtevala. Ob sami eksploziji je umrlo 30 ljudi, tisoči pa nato zaradi posledic sevanja.

26. aprila 1983 ob 1.23 zjutraj sta v Černobilu med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Sovjetske oblasti so mednarodni javnosti nesrečo več dni prikrivale, ta pa je zanjo izvedela šele, ko so na Švedskem zaznali povečano radioaktivno sevanje.

Putin: Černobil resna lekcija za človeštvo
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob obletnici dejal, da je bil Černobil resna lekcija za celotno človeštvo, tragedija pa bi bila po njegovih besedah še večja, če ne bi bilo pogumnih reševalcev, gasilcev, vojakov in drugih, ki so tvegali svoje življenje.

Združeni narodi so ob obletnici spomnili, da je Černobil vodil v tesnejše sodelovanje po svetu na področju jedrske varnosti.

"Dodatne izboljšave je nato leta 2011 prinesla nesreča v Fukušimi na Japonskem, a ključna lekcija obeh nesreč ostaja, da varnosti ne smemo jemati za samoumevne," je poudaril direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Jukija Amano. Jedrska varnost je sicer naloga posameznih držav, a mednarodno sodelovanje je vitalnega pomena, je dodal Amano.

Ukrajina zbira denar
Ukrajina medtem še vedno zbira denar za zagotavljanje varnosti v Černobilu. Mednarodni donatorji pod vodstvom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) so sporočili, da so zagotovili dobrih 87 milijonov evrov za gradnjo skladišča za porabljeno jedrsko gorivo. Podzemno skladišče naj bi bilo končano do konca leta, Ukrajina pa mora zanj zagotoviti še 15 milijonov evrov.

V elektrarni v Černobilu so trije reaktorji delovali še 16 let po nesreči, v uničenem četrtem reaktorju pa je še vedno 200 ton urana, zaradi česar obstaja bojazen, da bo ob morebitnih poškodbah betonskega sarkofaga, ki so ga postavili čezenj, prišlo do novega uhajanja radioaktivnih snovi.

Leta 2010 so začeli graditi nov, 25.000 ton težak jeklen sarkofag, s katerim naj bi do konca prihodnjega leta prekrili obstoječega betonskega. Denar zanj, gre za dobri dve milijardi evrov, so zagotovljena.

Večtisočletne posledice
Zdravje krajevnega prebivalstva je sicer ogroženo še danes. Na onesnaženih območjih živi več kot pet milijonov ljudi, tj. 2,3 milijona Ukrajincev, 1,1 milijona Belorusov in 1,6 milijona Rusov.

10.000 kvadratnih kilometrov zemlje je še vedno neprimernihe za gospodarske dejavnosti. Na območju deset kilometrov od černobilske elektrarne zaradi visoke stopnje onesnaženosti s plutonijem življenje ne bo mogoče še več deset tisoč let.