Alan Hranitelj, Zoran Garevski, Uroš Belantič, Urša Drofelnik, Lara Bohinc, Alja Novak … Potem pa … Že res, da tudi sami nismo našteli vseh "velikanov" slovenske mode, ampak kljub temu se naštevanje ustavi pri celi vrsti še neuveljavljenih modnih upov, ki čakajo, da svoje ideje in kreacije predstavijo ljudem.

"Največji problem je, da ni dovolj, da si odličen ustvarjalec in imaš super ideje. Po mojih izkušnjah se mi zdi, da mladi modni oblikovalci premalo vemo, kaj naprej, v naslednji stopnji, ko je treba svoje izdelke prodati oz. živeti od tega. Zdi se mi, da premalo pozornosti posvečamo znanju trženja, prodaje in samoreklame," meni Agnieszka.

Finančne težave in pomanjkanje poslovne žilice so težave, ki jih izpostavi tudi Katja: "Če so tvoje ideje in izvedbe dobre, ti predstavitve na raznih dogodkih, natečajih in s tem pojavnost v medijih, odprejo veliko vrat, doma in v tujini."

Mladost in neuveljavljenost pa privede še do ene težave. "Ljudje za več denarja raje kupujejo priznane znamke. Ker nimamo industrijskega zaledja, morajo nastajati predvsem unikati, ki pa se – zaradi stroškov – prodajajo po višji ceni," trdi Nika.

Filozofski pogled na modo
Ne s težavo, oblikovalec se sreča s potjo, pa po drugi strani trdi Žiga: "Če sem natančnejši, gre za dve prepleteni stezi, ki sta obe del razvoja oblikovalca, na eni gradi na sebi, svojem oblikovalskem znanju, na drugi pa mora skrbeti za sredstva oziroma vire, tako za finančne kot človeške vire."

In prav sredstvom oziroma virom je treba po njegovem mnenju dati največ pozornosti. "Gre za to, da je oblikovalec vedno vpet med idejo in izdelek oziroma izdelavo tega, in na tem delu je po navadi najtežje, postavi se vprašanje, ali ustvariti lasten sistem za izpeljavo ideje, pri čemer je po navadi problem predvsem v finančnih sredstvih ali vstopiti v že zgrajenega, kjer je največji problem v tem, da moraš biti v ta sistem povabljen."