Vse odkar je bil 210 metrov visok 59-nadstropni stekleni nebotičnik leta 1973 odprt, Parižani kar tekmujejo, kdo bo bolj udrihal po njem. Številni menijo, da nepopravljivo kazi sicer arhitekturno uniformno "mesto luči".

Sprva gnev do stavbe, ki so jo zasnovali arhitekti Jean Saubot, Eugene Beaudouin, Urbain Cassan in Louis de Hoym de Marien, ni bil presenetljiv. Kot poroča CNN, Parižani že tradicionalno skoraj avtomatično nasprotujejo kakršnim koli večjim posegom v podobo mesta.

Tudi leta 1889 zgrajen Eifflov stolp so sprva ostro kritizirali, pri čemer so ga oklicali za vse od “tragične poulične svetilke" do "velikanskega nerodnega okostnjaka". In številnim se je zdelo, da so tudi slovite steklene piramide pred Louvrom preradikalne, ko so jih postavili pred muzej v 80. letih.

Stolp ostaja osovražen

In medtem ko so se prebivalci francoske prestolnice na vse zgoraj omenjene danes ikonične arhitekturne mojstrovine navadili in jih celo vzljubili, stolp Montparnasse 50 let po odprtju ostaja prav tako osovražen, kot je bil.

Delno se razlog za to skriva v sami arhitekturni zasnovi Pariza, kot ga poznamo danes in ki sega v sredino 19. stoletja, ko je Napoleon najel barona Georges-Eugena Haussmanna, da povsem preuredi takrat prenatrpano prestolnico v živahno, moderno evropsko mesto.

Haussmann je porušil številne ozke srednjeveške ulice in propadajoče stavbe, namesto njih pa uvedel široke avenije, javne trge, zelene parke in nov kanalizacijski sistem, kar je mesto korenito prevetrilo in očistilo. Najvidnejši del Haussmanove zapuščine so t. i. haussmannski stanovanjski bloki, šestnadstropne stavbe s kamnitimi pročelji, ki jih je Pariz poln in ki dajejo mestu prepoznavno, uniformno podobo.

Povojna modernizacija

Stoletje pozneje se je Francija spopadala s posledicami druge svetovne vojne, in čeprav je prestolnica ostala nepoškodovana, velik del preostale Francije ni imel te sreče. Urbanisti in arhitekti so se zato lotili nove modernizacije države, zgradili so avtoceste in nebotičnike, nekaj, kar bi bilo povsem novo za novo generacijo.

Montparnasse, soseska na jugu Pariza, ki je v 20. letih slovela kot priljubljena lokacija za tedanje boeme, je bila ena prvih kandidatk za večji projekt povojne urbane prenove mesta.

Cilj je bil zgraditi moderno sosesko za novo generacijo poslovnežev, polno pisarn, novih stanovanjskih blokov, s prenovljeno železniško postajo, avtocesto do novega letališča – in stolpom Montparnasse.

Kampanjski štab predsednikov

Sprva je bila javnost dokaj navdušena nad obeti modernizacije Pariza, še posebej arhitekti in inženirji, a javno mnenje se je naglo obrnilo proti stolpu, pri čemer so kritike letele predvsem na njegovo višino. Številni prebivalci so se pritoževali, da je osamljeni nebotičnik – ob odprtju leta 1973 najvišji v Evropi – tujek v mestu, v katerem večina stavb ne presega šestih nadstropij.

Spet drugi so v stolpu videli znak napredka in na neki točki so imeli v stavbi svoje kampanjske štabe tako François Mitterrand in Jacques Chirac kot tudi aktualni predsednik Emmanuel Macron. A širša javnost se nikakor ni ogrela za stolp in tudi zaradi glasnih kritik javnosti glede Montparnassa je pariški mestni svet leta 1977 prepovedal gradnjo stavb, višjih od 37 metrov.

Leta 2014 se je na županskih volitvah neka konservativna kandidatka v svoji predvolilni kampanji celo poigravala z idejo, da bi stolp, ki ga je oklicala za "urbano katastrofo", porušili. Kandidatka, ki jo je premagala, aktualna županja Anne Hidalgo, je predlog tekmice označila za “neumnost", a priznala, da stavba "zagotovo ni med najlepšimi".