To ne preseneča, saj je bilo za obnovo vanj vloženega mnogo denarja zaradi snemanja prizorov več kot 20 filmov, med katerimi so najbolj znani Lawrence Arabski, Jezus iz Nazareta, Zadnja Kristusova skušnjava in Gladiator.

Ait Benhadu leži tako rekoč v oazi sredi kamnite puščave. Čeprav je odlično ohranjen, ostane mnogokrat neopažen. Dostopen je iz 32 kilometrov oddaljenega kraja Ouarzazate, od koder se mnogo turistov odpravlja tudi na enotedenske izlete v puščavo.

Najboljši način, kako priti iz Ouarzazata v Ait Benhadu, je taksi. Tako namreč doživiš tisti pravi Maroko; z maroško ljudsko glasbo v kasetofonu taksija in neznansko vročino, ki pripeka v zastarelo avtomobilsko pločevino.

Taksi sicer ne odpelje, preden ni poln, vendar pa se lahko z voznikom pogajaš za nižjo ceno in celo tako, da te počaka v avtu, dokler si vsega ne ogledaš.

Ko se pripelješ pred pročelje kraja, zagledaš nenavaden vhod v staro, iz kamnov in opeke zgrajeno mestece, v katerem so razmetane med sabo podobni si stavbe – značilne berberske kasbe.

Kasba je ena najstarejših arhitekturnih oblik Berberov. Sestavljena je iz kvadratno ali pravokotno ograjenega prostora s štirimi kvadratnimi stolpi, ki stojijo v kotih, in ima en vhod, ki vodi v notranjost kasbe. V njej je bilo nekoč mnogo hiš in uličic, mošeja in vodnjak.

Ko se je vas širila, se je pojavljalo vedno več štirikotnih zgradb, okoli katerih je bilo skupno zunanje obzidje. Gradili so jih za zaščito ljudi pred zunanjimi sovražniki.

Spodnja polovica kasbe je navadno zgrajena iz ilovice, zgornja nadstropja pa iz žgane opeke. Ta je pogosto okrašena z raznimi vzorci, katerih motivi izvirajo iz podsaharske Afrike.

Domačinom je za vstop potrebno plačati približno 10 dirhamov (kar je okoli en evro), nato pa te mladenič popelje na obhod po vasi. Iz doline se povzpneš v nekaj kasb, kjer ti pojasnijo, kako so včasih živeli, in ti razkažejo notranji inventar.

Postrežejo ti s tako imenovanim ˝berberskim viskijem˝ oziroma metinim čajem, za katerega velja, da se prva skodelica vedno zlije nazaj v posodo, šele nato se ga lahko postreže. S tem domačini izkažejo svojo gostoljubnost.

Ko se povzpneš na vrh hribčka, se ti na obzorju prikaže čudovit razgled na spodnjo oazo s palmami in kamnito puščavo, za katero se zdi, da se nikoli ne konča.

Ura v tem razgledu, ki ga popestri še topel piš, mine tako hitro, da se komaj zaveš.

Ob vračanju nazaj ugotoviš, da domačini tu živijo še zelo prvinsko in daleč za ˝razvito˝ zahodno civilizacijo.

Zaradi snemanja mnogih hollywoodskih filmov so v bližini Ait Benhaduja zgradili velike filmske studie Atlas, ki so postali središče maroške filmske produkcije. Studie si je mogoče ogledati, vendar le v času, ko v njih ne poteka nobena filmska produkcija.

Ait Benhadu pusti v obiskovalcu močan pečat, saj pomeni doživetje pravega Maroka s svojimi berberskimi prebivalci.

S. R.