Giza: Okoli 16 kilometrov stran od središča glavnega egipčanskega mesta Kairo se na robu puščavske planote mogočno vzpenjajo tri piramide, ki so jih zgradili faraoni starega kraljestva: Keops, Mikerin in Kefren. Piramide so gradili svobodni državljani, torej obrtniki in kmetje, ki so za opravljeno delo dobili tudi plačilo. Foto: RTV SLO/M.N.
Giza: Okoli 16 kilometrov stran od središča glavnega egipčanskega mesta Kairo se na robu puščavske planote mogočno vzpenjajo tri piramide, ki so jih zgradili faraoni starega kraljestva: Keops, Mikerin in Kefren. Piramide so gradili svobodni državljani, torej obrtniki in kmetje, ki so za opravljeno delo dobili tudi plačilo. Foto: RTV SLO/M.N.

Ljudje, ki že stoletja »romajo« v deželo ob Nilu, da bi tudi sami začutili utrip te skrivnostne dežele, zavite v celofan bogate zgodovine, Egipt ljubijo zaradi leska in žara preteklosti in sedanjosti, topline njegovih prebivalcev, vročega sonca ter zaslepljujoče lepote njegovih pokrajin.

Še zlasti je seveda vznemirljiva zgodovina Egipta, ki jo začenja naseljevanje ob reki, kjer se za Egipčane vse začne in konča - Nilu, in sicer še pred letom 3150 pr. n. št. Pozneje so Egipt, grobo gledano, pretresala najrazličnejša obdobja: zgodnje dinastično (3150-2686 pr. n. št.); staro kraljestvo - čas faraonov Keopsa, Kefrena in drugih (2686-2181 pr. n. št.); prva vmesna doba (2181-2040 pr. n. št.); srednje kraljestvo (2040-1782 pr. n. št.); druga vmesna doba (1782-1570 pr. n. št.); novo kraljestvo - čas faraonov Amenofisa, Ehnatona, Tutankamona, Ramzesov, Setijev (1579-1070 pr. n. št.); tretja vmesna doba (1069 pr.n. št.-525 n. št.); grško-rimsko obdobje - čas Aleksandra Velikega (332 pr. n. št.-395 n. št.); bizantinsko obdobje (395-640); islamsko obdobje (640-1517); turška oblast (1517-1882); britanska okupacija (1882-1922); egipčanska post revolucija in sueška kriza; šestdnevna vojna in oktobrska vojna, premirje z Izraelom; Hosni Mubarak (predsednik Arabske republike Egipt že od leta 1981).

Tokrat se bomo sprehodili predvsem po tistem delu egipčanske zgodovine, ki so mu s piramidami, templji in grobnicami svoj pečat dali Egipčani pred začetkom našega štetja.

Marjetka Nared

Natančni postopek gradnje piramid še danes ni znan, obstaja pa več znanstvenih teorij o tem. Keopsova piramida (na sliki levo) velja za najmogočnejši spomenik v Egiptu. Visoka je 140 metrov, izdelana pa je iz 7,7 milijona ton skal. Gre za več kot 2,5 milijona kvadratov, oklesanih tako natančno, da stiki med njimi niso širši od pol milimetra. Stranica piramide je dolga 230 metrov, njena osnova pa pokriva okoli pet hektarov. Faraoni so bili pokopani v podzemskih prostorih, piramide pa so bile napolnjene s hrano, ki naj bi jo umrli potrebovali v posmrtnem življenju. Foto: RTV SLO/M.N.
Velika sfinga (sfinga je sicer božanstvo oz. bitje z levjim telesom in človeško glavo), ki straži nekropolo v Gizi, je bila izklesana v času kralja Kefrena (staro kraljestvo), in sicer iz naravne apnenčaste gmote, ki so jo našli v pesku pri izgradnji piramide. Dolga je okoli 60 metrov, visoka pa okoli 20 metrov. Njeno obličje naj bi predstavljalo faraona Kefrena kot živo podobo sončnega boga. Foto: RTV SLO
Luksor: Kot predvidevajo strokovnjaki, naj bi Karnak tempelj, posvečen bogu Amonu (vrhovnemu tebanskemu božanstvu), začeli graditi že v srednjem kraljestvu. V templju so štiri dvorišča, deset pilonov, sveto jezero in množica stavb, povezanih s svetiščem. Dokončno podobo naj bi templju dal Nektanebo I., ki je ukazal zgraditi velikanski prvi pilon, do katerega je mogoče priti po aleji sfing z ovnovimi glavami (na sliki) - oven je bil Amonova sveta žival. Foto: RTV SLO/M.N.
Amonov tempelj ima dve osi: vzhodno-zahodno, ki je pokrivala pot Sonca (sončna ali nebeška os), in severno-južno, ki je potekala vzporedno z Nilom (prava ali zemeljska os). Tempelj je danes najbolj poznan po svojih 134 masivnih stebrih, ki so nekoč podpirali streho velike dvorane (na sliki). Foto: RTV SLO/M.N.
Dolina kraljev se po arabsko imenuje Biban el Muluk, kar pomeni »vrata kraljev«. Ime se nanaša na vhode v številne grobnice, ki jih je bilo mogoče v starih časih videti v skalnatih pobočjih. Dolina je globoka soteska v apnenčasti gmoti Tebanske gore. Foto: RTV SLO/M.N.
Ena glavnih prednosti doline je (bila) težka dostopnost in s tem olajšano varovanje grobnic. Ropanje bogato opremljenih grobnic je namreč predstavljalo težavo že v času novega kraljestva. Faraon je natančno lego svojega groba izbral že v prvih letih svojega vladanja in je grobnico opremljal ves čas svojega življenja. Na sliki je notranjost grobnice faraona Ramzesa IV. Foto: RTV SLO/M.N.
Hačepsutin tempelj je imenovan tudi Džeser Džeseru (Sijaj vseh sijajev). Hačepsut je bila edini ženski vladar v Starem Egiptu, ki je bila tudi faraon. Bile so tudi druge vladarice, toda le Hačepsut je bila faraonka. Njen tempelj je zgrajen v treh nivojih, spretno postavljenih pod pečinami zahodnega tebanskega gorovja, kamor zahaja sonce in po njegovem zgledu odhajajo tudi umrli vladarji in navadni ljudje. Foto: RTV SLO/M.N.
Memnova kolosa sta dva orjaška monolitna kipa, visoka 17 metrov. Nameščena sta na podstavke, visoke 2 metra. Imena kipov izhajajo iz 1. stol. pr. n. št., ko je eden od kolosov, ki je bil močno poškodovan v potresu, vsako jutro oddajal zvok. Ta zvok so si ljudje razlagali kot stokanje junaka Memnona, ki ga je v boju ubil Ahil. Foto: RTV SLO/M.N.
Približno 260 metrov dolg Luksorski tempelj je dal zgraditi Amenofis III. (novo kraljestvo), in sicer na temeljih starejšega svetišča iz časa kraljice Hačepsut. Tempelj je posvečen tebanski trojici Amon-Minu, Mut in Honsuju. Foto: RTV SLO/M.N.
Kom Ombo je tempelj, posvečen dvema bogovoma: desna stran pripada krokodiljemu bogu Sobeku, leva pa sokoljeglavemu Horu starejšemu ali Harerisu. V templju vidimo reliefe Neosa Dionizisa, ki ga kronajo bogovi, Ptolomeja VII. med darovanjem bogovom, zelo zanimivi so tudi reliefi v zunanjem hodniku na steni za sedmimi kapelami, še zlasti razstava zdravniških instrumentov, ki dokazuje, da so bili egiptovski zdravniki zelo napredni že pred 2000 leti. Foto: RTV SLO/M.N.
Edfu: Drugi največji tempelj (takoj za karnaškim), je Horov tempelj. Posvečen je bogu Horu s sokolovo glavo, stoji pa na mestu, kjer naj bi se Hor spopadel s svojim stricem Setom za oblast nad svetom. Foto: RTV SLO/M.N.
Abu Simbel, ki leži na zahodni obali Naserjevega jezera in meji na sudansko Nubijo, sestavljata dva templja. Zgraditi ju je dal največji faraon 19. dinastije (1279-1212 pr. n. št.) Ramzes II. Oba templja sta izklesana v živo skalo. Pročelje prvega, pomembnejšega templja (na sliki) je visoko okoli 30 metrov, široko pa 35 metrov. Štirje orjaški kipi ob vhodu v tempelj so visoki po 21 metrov. Notranjost templja je polna reliefov, ki prikazujejo vojaške pohode Ramzesa v Siriji, Libiji in Nubiji, v stebriščni dvorani pa je tudi več stebrov, ki upodabljajo faraona. Glavno dvorano sicer podpira osem stebrov v obliki boga Ozirisa. Največji vtis na obiskovalca naredi zadnja dvorana, v niši katere stojijo štirje kipi: memfiški bog Ptah, tebanski bog Amon-Ra, heliopoliški bog Ra-Harahti in sam pobožni faraon. Še danes je težko verjeti, da ta prostor sončni žarki dosežejo le dvakrat na leto, in sicer na dan Ramzesovega rojstva ter na dan njegovega ustoličenja kot faraona. Pri tem se snop svetlobe dotakne le treh kipov, izogne se namreč podzemnemu bogu Ptahu, torej bogu teme. Foto: RTV SLO/M.N.
Drugi tempelj, ki, kot omenjeno, prav tako spada pod Abu Simbel, je dal Ramzes II. zgraditi za svojo izbranko in je manj veličasten. Zaradi zgraditve asuanskega visokega jezu je med letoma 1964 in 1968 potekala velika Unescova reševalna akcija tega skorajda čudežnega Abu Simbla, v okviru katere so razstavili oz. razrezali oba templja na bloke, težke približno 20 ton. Templja so ponovno sestavili okoli 200 metrov stran od prvotnega prostora, na 65 metrov višjem kraju. Projekt je bil vreden približno 40 milijonov ameriških dolarjev. Foto: RTV SLO/M.N.