Ima samosvojo zemljepisno lego na skrajnem jugozahodu afriške celine, v neposredni bližini Rta dobrega upanja, ki je že portugalskim pomorščakom pomenil nekakšno prelomno točko na dolgi poti proti Indiji.

Cape Town je tudi pozneje ostal pomembna prehodna postaja za plovbo med Evropo, Azijo in Avstralijo.

Mesto ima izrazite sredozemske poteze
V njegovi bližini se srečujeta dva pomembna morska tokova: benguelski tok, ki prinaša hladno morsko vodo z območja Antarktike, in topli agulhaški tok, ki teče vzdolž jugovzhodne afriške obale, zavije okoli najjužnejše točke Afrike (rt Agulhas), in na območje Cape Towna prinaša toplo morsko vodo. Lega na stičišču dveh tako različnih morskih tokov pomembno vpliva na mestno podnebje, ki ima izrazite sredozemske poteze.

Mesto se razteza med dvema oceanoma, na stičišču Kapskega polotoka in južnoafriške celine. V smeri proti vzhodu, to je proti celini, za širitev mesta ni posebnih reliefnih ovir, nasprotno pa se v smeri proti zahodu dvigujejo gore Kapskega polotoka, med katerimi je najbolj znana Mizasta gora.

Ta se zajeda globoko v mesto, posamezni mestni deli (na primer Sea Point) pa se ob obalah Kapskega polotoka raztezajo tudi povsem ločeno od preostalega mesta. Spektakularno obmorsko lego Cape Towna postavljajo ob bok veličastnim obalnim velemestom, kot so San Francisco, Vancouver ali Sydney. Mesto ima tudi čudovite plaže za deskanje (za kopanje je voda vsaj v Atlantiku praviloma premrzla) in vinogradniško okolico.

Cape Town ima poleg poslovnih središč tudi barakarska naselja
Cape Town se vseskozi dozdeva nekako ujet v različna nasprotja, ki so posledica njegove burne zgodovine. Mestna podoba je tako evropska kot neevropska, tako afriška kot neafriška. Na sprehodu med steklenimi nebotičniki poslovnega središča ali ob obisku svetovljanskih restavracij in razkošnih trgovin Waterfronta (posebnega nakupovalnega središča na območju pristanišča) se počutimo kot sredi najbolj urejenih evropskih ali ameriških središč. Vse težave Južne Afrike, o katerih poročajo svetovni mediji, se nam sredi tega blišča zazdijo kot povsem neverjetno pretiravanje.

Šele obisk barakarskih naselij v 'townshipih' (oznaka za črnska bivalna naselja na obrobju južnoafriških mest) nas opomni na stvarnost, da smo na najrevnejši celini sveta. Ob primerjavi uglednih belskih vil v samem mestu in okolici ter barakarskih 'townshipov', v katerih životarijo stotisoči črncev, se človeku morda prej kot kjer koli drugje v Južni Afriki porodi občutek, da je apartheid odpravljen le uradno, dejansko pa v obliki velikih socialnih nasprotij živi naprej.

Leta 1994 je bil apartheid odpravljen
Kljub temu da Cape Town ni bil nikoli izrazito črnsko mesto, saj so v njem vedno živele različne rase, je odigral pomembno vlogo v boju proti apartheidu. Septembra 1989 so v njem organizirali miren protesten shod s 40.000 udeleženci, ki je pripomogel k ustvarjanju ugodnejših razmer za podobne akcije v drugih delih države. Vse to je leta 1994 pripeljalo do prvih demokratičnih volitev in končne odprave apartheida, ne pa tudi do odprave neizmernih socialnih razlik med različnimi deli mesta.