A ne govorimo o zebrah, antilopah in levih, tukaj gre za posebno izkušnjo, ki bi si jo moral privoščiti vsak turist, ki pride v Tunizijo.

Sonce ...
Tudi največjim zaspancem je vstajanje ob 5.00 bogato poplačano, saj se sončenga vzhoda v puščavi ne more opisati z besedami. Tudi če bi poskusila, mi ne bi uspelo, zato se sploh ne bom trudila. Da med vožnjo nikoli ni dolgčas, poskrbijo vozniki džipov, ki uganjajo take vragolije, da bi bile v ponos vsakemu pet let staremu malčku. Zabavnih domislic jim nikoli ne zmanjka. Postanek za kosilo je običajno v vaški kolibi, ki bi se ji le z veliko domišljije lahko reklo gostilna. Hrana, ki se zajema iz skupne sklede, pa je božanska. Največkrat gre za preprosto tunizijsko kulinarično dobroto, kuskus z kosi jagnjetine.

... in zvezde!
Prenočuje se v puščavskih oazah, kjer pa so moderno opremljeni hoteli. Z eno pomanjklivostjo, ki pa se na koncu izkaže za prednost. Pogosto namreč pride do izpada električne energije, in to ne le v hotelu, temveč v vsej oazi. Če pomislimo, da je okrog oaze le tiha in prazna puščava, nam pri srcu postane kar tesno. A ko pogledamo v nebo, se nam odpre pogled, ki ga ves denar tega sveta ne bi mogel kupiti. Zvezda pri zvezdi! In to dobesedno. Človek dobi občutek, da je ves svet okoli njega izginil, tako da so ostali samo še on in zvezde. In že samo ta nezemeljski občutek je vreden tega, da se iz tunizijskih plaž odpravite spat v puščavo.

T. H.