Albanijo odkrivajo tudi slovenski turisti. Foto: Pixabay
Albanijo odkrivajo tudi slovenski turisti. Foto: Pixabay

Albanija in Slovenija sta prijateljski državi, a ko gre za gospodarsko sodelovanje, zelo zadržani.

Podjetje, ki se je med svojim prodorom v tujino odločilo tudi za investicijo v Albanijo, je M Sora, kjer so strokovnjaki za okna, stavbno okovje, vrata. "V Albaniji imamo zelo dobre izkušnje. Albanija raste tudi kot trg in tudi kot naše podjetje. Zelo radi imamo ljudi tukaj, ker posel se na koncu dogaja z ljudmi. In treba je spoštovati tudi njihovo kulturo, ne samo da oni spoštujejo našo," je povedal direktor omenjenega podjetja Aleš Ugovšek.

Odprtje novih prostorov slovenskega veleposlaništva in pred tem častnega konzulata v Draču naj bi bila napoved novega poglavja sodelovanja. In veliko priložnosti je tudi v hitro razvijajočem se turizmu. "Albanci se lahko veliko naučijo od Slovenije. Toda Slovenija ni le turistična država, ima tudi razvito gospodarstvo. Zakaj ne bi svojih izdelkov prodajala tudi v Albaniji?" se je vprašal Genci Likoskëndaj, častni konzul Slovenije v Draču.

"Veliko število prinaša tudi veliko odgovornosti. Upam, da boste svoj turizem peljali v zeleno smer. Tu lahko naredimo marsikaj skupaj," je 24. maja ob obisku Albanije povedala predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je navdušena nad albanskimi naravnimi lepotami.

Leta 2022 je državo obiskalo sedem in pol milijona turistov, lani že več kot deset, letos jih pričakujejo še kake tri milijone več. "Turisti ne vedo, kaj naj pričakujejo, in to jim je všeč. Tu odkrijejo neznano deželo, ki je bila dolga leta odrezana od sveta in zaprta, zdaj pa je odprta za turizem, ki cveti," pravi turistični vodnik Quentin Billon.

Številni turisti prihajajo v Zvërnec, kjer je samostan, v času Hoxhe pa je bil tudi politični zapor, je poročal dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin. Gre za otok, ki leži sredi lagune, in tudi za potrebe turizma bodo tam začeli graditi letališče. Okoljevarstvene organizacije pa opozarjajo, da s tem med drugim ogrožajo številne redke vrste ptic. "Največja nevarnost za Albanijo je vse večja urbanizacija po letu 1990, saj je povezana z drugimi škodljivimi pojavi, kot so posegi v naravno okolje, onesnaževanje, nezakonit lov in podobno," je povedal Taulant Bino iz albanskega ornitološkega društva.

Flamingi, pelikani in druge ptice se bodo očitno umikali turistom, albanski parlament je namreč pod določenimi pogoji dovolil gradnjo hotelov s petimi zvezdicami ali več tudi v zaščitenih območjih. Velike načrte ima tam tudi zet Donalda Trumpa Jared Kushner.

Luksuzne vile naj bi med drugim gradil na enem od otokov, ki ga je danes mogoče obiskati le ob dovoljenju vojske. "Turisti nas ves čas prosijo, da bi obiskali ta območja. A če jih bomo spremenili v urbana območja, ne bodo nič posebnega več. Le še en zabetoniran kraj," je povedal Jon Vorpsi, ornitolog iz nevladne organizacije PPNEA Birdlife Albania.

Zagotovila, da bo gradnja nizka, iz ekoloških materialov, jih ne pomirijo. "Tu je delta reke Vjosa, eno izmed najpomembnejših zaščitenih območij v Albaniji. Spremenili ga bodo v turistično letovišče," je zaskrbljen Vorpsi. "Ko so objavili novico o Kushnerjevi naložbi, so cene poskočile. Veliko gradbenikov zdaj pravi, da prodajajo stanovanje s pogledom na Trumpove vile," je povedal nepremičninski posrednik Flori Brahimaj.

V Albaniji s 476 kilometri obale in prav tako osupljivo notranjostjo in gorami bodo letos v turizmu ustvarili 10 tisoč novih delovnih mest. Panoga ustvari do 20 odstotkov bruto domačega proizvoda, v njej je zaposlen že vsak peti Albanec.

Veliko priložnosti tudi za Slovence. Ne le, da pridejo kot turisti, ampak da sem vlagajo in tudi pomagajo pri razmisleku, kako turizem razvijati na vzdržen način, kako ohraniti naravo, prvinskost in vse tisto, zaradi česar je Albanija danes tako drugačna in privlačna.

Slovenski turisti odkrivajo Albanijo