Da bi proslavili osvojitev otoka Rodosa, ki je bil v njihovi mitologiji dom boga sonca Helija, so stari Grki po dvanajstih letih naporov leta 290 pr. n. š. (na način, ki je bil presenetljivo podoben mnogo poznejši gradnji Kipa svobode) postavili 37 metrov visok kip Kolosa s krono iz sončevih žarkov. Nihče ne ve, kje natančno je kip stal in kako je bil videti. Verjetno so ga zgradili ob obali, tako da je gledal na odprto morje; Kolos so ga imenovali zaradi njegove izjemne velikosti. Ko se je kip pičlih 66 let pozneje med potresom zrušil v morje, je bilo njegove vladavine nad obalo konec.

Po potresu so Kolosove ruševine ostale nedotaknjene vse do 7. stoletja, ko so otok zasedli muslimani. Osvajalci so bron odpeljali v Sirijo in ga tam pretopili.

A zavrtimo ure v 21. stoletje: majhna skupina znanstvenikov si zdaj prizadeva, da bi monumentalni kip postavili nazaj, z njim spodbudili turizem in spotoma domačinom priskrbeli nove službe.
Trikrat višji od izvirnika
Ambiciozni načrt predvideva gradnjo kipa, ki bi v višino meril še več kot njegov predhodnik - pravzaprav bi bil s 122 metri kar trikrat višji. Predlog za gradnjo predvideva še knjižnico, muzej, kulturni center in razstavno dvorano - in to vse v votli notranjosti kipa. Celotno konstrukcijo bi seveda kronal svetilnik, ki bi ga videli tudi do 60 kilometrov stran.

Prve projekcije predvidevajo, da bi se lahko gradnja končala v treh ali štirih letih, stala pa bi nekje med 240 in 260 milijoni evrov. Sredstva naj bi se zbirala s pomočjo mednarodnega crowdfundinga, svoj delež pa bi primaknile tudi kulturne institucije.

Dokončani Kolos ne bi samo poživil in podaljšal turistične sezone v Grčiji, poudarjajo zagovorniki podviga, ampak bi gradnja odprla tudi ogromno novih služb. Ali bo načrt kdaj prešel v naslednjo fazo, je odvisno od tega, ali bo ekipa za predlogom zbrala denar.

Vulgarno ali vizionarsko?
V preteklosti so različni privrženci "novega" Kolosa že večkrat prišli navzkriž z močnim grškim arheološkim lobijem. Najbolj vroče je bilo med odštevanjem do poletnih olimpijskih iger leta 2004, ki so jih gostile Atene. Nasprotniki projekta so se razburjali, da bi bil bleščeč, megalomanski kip ne le žaljiv za prišleke, ampak tudi skrunitev grške kulturne dediščine. "Monumentalnih del se ne da reproducirati iz preprostega razloga - kaj lahko se sprevržejo v karikature samih sebe," je takrat vztrajal župan otoka Hatzis Hatziefthimiou.

Orjaški zbiralec sončnih žarkov
Precej ključna razlika med "starim" in novim kolosom bi bila tudi v tem, da bi ga zdaj znali zgraditi tako, da bi bil potresno varen. Zunanjost bi v celoti pokrili z zlatimi solarnimi ploščami, kar pomeni, da bi sam proizvajal energijo, ki bi jo potreboval za obratovanje - kar je, konec koncev, za Helijevo domovanje tudi edino primerno.