V to kategorijo so vključeni tudi starejši, starši, ki potujejo z malčki v otroških vozičkih, ter vsi tisti, ki potrebujejo dostopnejše možnosti za potovanja in raziskovanje narave.

Tovrstna doživetja imajo enostaven dostop in prilagojene vsebine, vključno z nastanitveno infrastrukturo. Tu prednjači s priznanjem sejalec nagrajeni Hostel Ars Viva iz Loške doline, ki ima eno najbolj dodelanih nastanitev za gibalno ovirane v Sloveniji. Na Regionalni razvojni agenciji Zeleni kras, ki upravlja turistično ponudbo v Primorsko-notranjski regiji, v sklopu svoje turistične ponudbe kot svojo konkurenčno prednost vedno bolj izpostavljajo atrakcije, doživetja in muzeje, ki imajo poseben posluh za prilagojena vodenja za osebe z različnimi oviranostmi.

Na nedavni borzi turističnega povezovanja, ki je potekala na Vrhniki pri Ložu, so se na enem mestu srečali predstavniki ranljivih skupin in organizatorji potovanj, ki se osredotočajo na ponudbo dostopnega turizma. Poleg kolesarjenja na posebej prilagojenih trikolesih so bila predstavljena 360-stopinjska VR-doživetja, v sklopu katerih so lahko udeleženci doživeli virtualno popotovanje po Zelenem krasu, vse od jahanja konj, obiska čebelnjaka, Križne jame pa do virtualnega srečanja z rjavim medvedom v njegovem naravnem okolju. Skozi ta inovativni pristop lahko destinacijo na dostopen način doživijo tudi tisti, ki jim sicer fizična ovira preprečuje obisk določenih krajev.

Ajda Perko iz turistične agencije ABC Turizem: "V praksi se zdi, da so osebe s posebnimi potrebami na terenu zelo spregledana skupina. Problem je, da tisti, ki želimo prodajati tovrstne pakete, zelo težko naberemo informacije, kje sploh so kraji, dostopni za osebe z oviranostmi, ter kaj vse ponujajo. Včasih imamo kar težave iz ponudbe na terenu napraviti pametno ponudbo."

Tjaša Intihar iz Zavoda Ars Viva, kjer je urejen tudi prvi hostel v Sloveniji, ki je v celoti prilagojen osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi, pa dodaja: "En hodeči gre lahko povsod sam, nekdo z oviranostjo pa neprestano potrebuje pomoč bližnje osebe ali spremljevalca. Za takšne goste je potrebnega nekaj več truda, toda opažam, da se specializirane turistične agencije zadnja leta med seboj bolj povezujejo in vedno bolj navezujejo stik z vsemi nami na terenu, s čimer vsi rastemo v dobri ponudbi. Po moji presoji bodo v roku dveh let osebe z različnimi oviranostmi enako kakovostno doživljale turistično ponudbo kot hodeči."

Hostel Ars Viva gostom nudi dostopne sobe in prilagojene skupne prostore, kar ga uvršča med vodilne primere dostopnega turizma v državi. V okviru hostla goste spodbujajo h gibanju v naravi, na voljo imajo najem prilagojenih koles in triciklov ter električne priklope za invalide. Gostje si lahko sami naredijo turo po svojih željah, pripravljene imajo različne pakete za gibalno ovirane in njihove spremljevalce, družine ter starejše. Na voljo je spremstvo lokalnega turističnega vodnika, ki poleg športnega udejstvovanja ponudbo obogati še s predstavitvijo lokalnih kulturnih in naravnih znamenitosti. V sklopu hostla imajo tudi kombi za prevoz gibalno oviranih oseb z vključenim voznikom, tako da lahko gostje raziskujejo Križno jamo, Babno polje, Cerkniško jezero, Slivnico, Rakov Škocjan, Bloško jezero ali opazujejo rjavega medveda v naravnem habitatu.

Na nedavno borzo pa je v Loško dolino prišel tudi Toni Sommer, Zagrebčan, ki študira na Univerzi na Reki: "Vedno imamo največ težav zaradi neprimernih poti. Skrbi nas, ali so ceste in poti prilagojene ter urejene, ali je stranišče dostopno, ali sta restavracija in hostel dostopna. Mnogi o tem sploh ne razmišljajo, prav tako kot ne razmišljajo o številu stopnic. Za nas pa je to zelo pomembno."

Boljša ponudba dostopnega, predvsem aktivnega turizma je tako za vse, ki imajo različne oviranosti, pot do večje samostojnosti in tudi svobode. "S takšnimi produkti lahko za hip pozabimo, da smo omejeni na voziček in da se gibljemo počasi. Pomembno mi je tudi, da lahko sem pridem s prijateljem, ki ima svoje kolo, in potem ne čutimo več razlik med nami, ki smo na vozičku, in med tistimi, ki lahko hodijo."

Mirta Zekanović, prav tako študentka reške univerze, še dodaja: "Če je nekaj nedostopno, v aktivnem turizmu ne moremo uživati. Težave imamo že s pločniki in robniki, na katere ne moremo. To so za vas malenkosti, o katerih ste slišali že tisočkrat, toda za nas je to ključno. Če za to ni poskrbljeno, ne moremo nikamor in ne moremo uživati v destinaciji ali v nekem kraju."

"Še posebej na Reki imamo veliko težav, ker je ogromno poti strmih, mesto ni ravnica, zato se – razen v središču mesta – težje gibljemo. Turizem na Reki je za nas dostopen samo v mestnem središču ali v določenih delih predmestja, kjer je več ohranjene narave. Javni mestni promet je za nas težko ali skorajda nedostopen, tudi zato, ker je Reka tako hribovito mesto. Pod črto – Reka zagotovo ni primer zglednega mesta za ljudi na vozičku. Sem pa pred kratkim obiskala Ljubljano in Maribor in obe mesti sta me navdušili. Vse je na ravnini, klančine za pristop so zgledne. Naklon je minimalen, povsod sem šla lahko sama. Čudovito," je navdušena.

Dostopni turizem je pri turističnih ponudnikih označen s certifikatom "invalidom prijazno". Številne informacije ter pregled dostopnega turizma pa so na voljo tudi na spletni strani brezovir.si, kjer so vsako ponudbo pregledali strokovnjaki na terenu.