Eurostat je objavil nekaj podatkov o potovalnih navadah 514 milijonov državljanov Evropske unije. Najbolj na tesnem z denarjem so Romuni, saj si med njimi 58,9 odstotka ljudi ne more privoščiti enotedenskega oddiha, in Hrvati (51,3 odstotka). Med Italijani je takih 43,7 odstotka, med Španci 34, med Francozi 22,6, med Nemci pa 14,7 odstotka. Slovenci smo nekje na sredini lestvice.

Materialni položaj v EU-ju se je glede na ta kriterij v primerjavi z letom 2010 izboljšal, saj takrat 37 odstotkov prebivalcev zaradi finančne stiske ni moglo na enotedenski dopust.

V težkem položaju pa so še vedno starši samohranilci, ki morajo sami skrbeti za svoje otroke. Med samohranilci v EU-ju se jih mora kar 44 odstotkov odpovedati letnemu dopustu – najslabše so zanje finančne razmere na Cipru, Madžarskem in v Romuniji.

Tudi v bogatejših državah, kot sta Švedska in Nemčija, za starše samohranilce položaj ni nič kaj bolj rožnat, saj si dopusta ne more privoščiti vsak četrti švedski starš samohranilec in vsak tretji nemški.

Najbolj zagreti (in finančno dobro stoječi) dopustniki pa so – sodeč po podatkih statistične agencije EU-ja – Švedi, saj si enotedenskega dopusta lani ni privoščilo le 9,7 odstotka prebivalcev te skandinavske države.

17 milijonov ljudi v turističnem sektorju

Tisti državljani članic Unije, ki se odločijo za vsaj enotedenske počitnice, v 79 odstotkih potujejo znotraj ene izmed 28 držav članic povezave. V letu 2016 so tako prebivalci EU-ja za počitnice potrošili 428 milijard evrov – več kot polovico v tuji, ne domači državi.

Ko so v tujini, najmanj na stroške pazijo Luksemburžani, ki v povprečju na dopustu porabijo največ (768 evrov), sledijo jim Maltežani (646 evrov) in Avstrijci (607 evrov).

Turistični sektor v Evropski uniji sicer zaposluje 17 milijonov ljudi, vsak šesti med njimi je tujec.