Država, ki jo je močno zaznamovala vojna na Balkanu, je nastala po daytonskem sporazumu leta 1995. Ta je BiH razdelil na dve tvorbi, Bosansko-hercegovsko federacijo in Republiko srbsko. Vsaka od njiju ima tudi svojega predsednika. Prebivalstvo BiH pa sestavljajo tri narodne skupine, Bošnjaki, Srbi in Hrvati.

Posledice vojne so v Bosni in Hercegovini vidne še dandanes. Že ob vstopu v državo pri Gradiški te čaka pomenljiv znak, na katerem piše Welcome to Arkansas (Dobrodošli v Arkansas, op. a.). Ko se pelješ od severa proti jugu te države, te najprej ob poti pozdravijo številna minska polja, nato pa se začne parada številnih marketov, ročnih avtopralnic in bencinskih servisov. To nekako traja vse do Banjaluke, nato se zgodba že rahlo spremeni.

Banjaluka je mesto z nekaj več kot 300.000 prebivalci, v katerem živijo pretežno Srbi. Kljub temu se najde nekaj prebivalstva muslimanske veroizpovedi, o čemer pričajo tudi v nebo dvigajoči se minareti. Če nadaljuješ vožnjo proti Tuzli, te čaka nemalo presenečenj. Eno izmed njih je vsekakor prizor konjske ali volovske vprege, s katerimi se prevažajo tamkajšnji kmetje. "Zanimivost" so tudi slabe ceste, ob katerih so avtopralnice in marketi dokaj redke, bencinski servis pa najdeš le na vsakih 30 kilometrov. Je pa zato toliko več t. i. "bosanskih kafan", v kateri ti z veseljem postrežejo pravo turško kavo, še posebej, če poveš, da si Slovenec.

Zgodbi zase sta mesti Brčko na severu BiH-a in seveda prestolnica Sarajevo, zato ne bi o tem. Če nadaljuješ pot iz Sarajeva proti Mostarju, se pri Jablanici odpre povsem novo poglavje - pot namreč vodi ob reki Neretvi. Pot po Hercegovini je res nekaj prekrasnega, saj jo krasi čudovita (deloma sredozemska) pokrajina, s pogledom na spomladi še vedno zasnežene vrhove Bjelašnice in Veleža.

Jernej Sobočan