Še v prvi polovici julija so naši južni sosedje tarnali nad "katastrofalno sezono", kako da je "turizem na kolenih", in analizirali, zakaj najnovejša članica Evropske unije ni več tako zaželena destinacija. Prva dva julijska konca tedna so tako našteli 340.000 tujih državljanov manj kot v istem obdobju lani, ko je čez mejo prišlo 1.655.000 ljudi, manj je bilo Slovencev, hladno prho so doživeli tudi v obliki odpovedi ruske agencije, zaradi katere so ostali brez cele skupine 16.000 Rusov. Istra je bila napol prazna.

Razočarane hrvaške turistične delavce je moral miriti tudi minister za turizem Darko Lorencin, ki je takrat zatrjeval, da letošnja turistična sezona sploh ni tako slaba, kot se pritožujejo. Po njegovem je sezona celo boljša od lanske, ob tem pa zanikal trditve, da Hrvaška nima jasne strategije, ko gre za turizem in da je dobra sezona odvisna zgolj od sreče in naključij. Ministrstvo ima tržniško strategijo, naš cilj pa je, da postane Hrvaška turistična zveza vrhunska tržniška organizacija, je povedal.

Gre za odgovor na očitke nekdanjega hrvaškega ministra za turizem Veljka Ostojića, ki je julija za Forum.tm povedal, da ministrstvo ni storilo prav nič za promocijo letošnje sezone, kar pa so storili, so storili s tri leta starim promocijskim materialom in "diletantsko". "Ne samo, da se v promocijske namene ni izkoristil vstop Hrvaške v EU, ampak so kampanjo vodili pod vsako ravnijo. Kaj takega se ni dogajalo niti v vojnih in povojnih letih," je bil oster. Forum.tm pa je pisal o "obglavljenem turizmu", ki na odgovorna mesta zaposluje začetnike, zaradi napak katerih bi bila lahko na koncu Hrvaška ob več sto milijonov evrov.

Izguba ruskih in hrvaških gostov
Mesec dni pozneje, ko se iz Slovenije v Hrvaško vsak konec tedna vijejo rekordne vrste, kampi in druge namestitvene zmogljivosti so popolnoma polni, številke pa kažejo na porast skupinskih prihodov tujih gostov, sicer Ostojićeve izjave zvenijo kot hudo pretiravanje. A dejstvo je, da ostaja kar nekaj grenkega priokusa, ki ga še krepijo negativna poročila o dopustovanju na Hrvaškem v tujih medijih.

Ruske turistične agencije so julija poročale, da je povpraševanje po Hrvaški pri njih padlo za 40 odstotkov, ob tem pa so izrazile ogorčenje nad zapleteno papirologijo izdajanja vizumov - posledica vstopa Hrvaške v EU in okornosti Hrvaške pri poenostavljanju nastalega položaja. Rusi naj bi tako precej lažje dobili vizume za Grčijo, Španijo in Italijo kot pa za Hrvaško. Še lani je ruski Aeroflot največ čarterjev opravil prav na Hrvaško, skupno pa je državo obiskalo kar 200.000 Rusov, letos so hrvaško riviero zamenjali za turško.

Pa Rusi niso edini. Na Hrvaškem se ob porastu britanskih in skandinavskih turistov (to gre pripisati povečanemu obsegu nizkocenovnih poletov na Hrvaško) pozna odsotnost domačih turistov, ki jim je "lijepa naša" preprosto predraga. Gospodarska kriza je prizadela tudi Hrvaško in v državi, kjer povprečna plača znaša okoli 750 evrov, ljudje pač nimajo denarja za letovanje na rivieri, kjer vas bo najem mobilne hiške v povprečnem kampu stal okoli 150 evrov na dan.
Ni čudnega, da si Hrvati za dopust raje izbirajo pakete "all inclusive" v Grčiji in Turčiji. Cena košarice na Hrvaškem znaša 164 evrov, v Španiji 159, Grčiji 150, v Turčiji pa 147 evrov, je pokazala raziskava nemškega ADAC-a, ki je v 50 evropskih turističnih mestih v desetih državah primerjala cene zunajpenzionskih stroškov družine z dvema otrokoma na letnem dopustu (hrana in pijača, nakupi kot sončna očala in japonke, ležalniki na plaži ter zdravila in artikli za osebno higieno).

"Turisti niso številke"
Hrvaški portal Index.hr ob tem opozarja, da na turiste ni mogoče gledati kot zgolj na številke, od katerih bodo izvlekli evre. Kritizira visoke cene na vrhuncu sezone in neprijazne gostitelje ter dodaja, da Hrvaški naravne lepote brez dodatnih vsebin že dolgo ne zadostujejo za napredek turizma. Veliko tujih gostov je Hrvaška letos privabila s svojimi številnimi glasbenimi festivali, od Ultre v Splitu do Terranea v Šibeniku, a turistični delavci so ob tem tarnali, da so mladi, ki festivale obiskujejo, slabi potrošniki, ki da spijo v poceni apartmajih, jedo hitro hrano, denar pa hranijo za pijačo. Ki jo večinoma kupijo v trgovini, ne pa v lokalih. Tam je predraga.

Da cene pač ne ustrezajo ponudbi, se strinjajo tudi Hrvati. Ko je Jutarnji list 15. julija tako na svoji strani Facebooka objavil fotografijo na napol praznih cest in se vprašal: "Kam so izginili turisti?", se je vsul val komentarjev bralcev, ki so ostro kritizirali "napihnjene cene in nikakršno ponudbo".
"Zajtrk za tričlansko družino, od katerih je eden star tri leta, stane 500 kun. Čemu vprašanja, kje so turisti? Od kod začudenje? Odgnali ste najmanj dva milijona regionalnih in domačih turistov. Evo vam zdaj denarnice Evropejcev, ki bodo, mimogrede, šli prihodnje leto v Turčijo in Španijo, vsem doma pa pripovedovali, kako draga je Hrvaška," je zapisala ena od bralk v komentarjih. Druga pa: "Turisti so odšli na bolje. Nihče nima denarja za razmetavanje na tako žalostni ponudbi. Če je vreme preslabo za kopanje, nimate za kaj početi. Tu sem odrasla, a če bi si lahko plačala dopust, bi odšla kam drugam."

In še: "Za 399 evrov dobiš Tunizijo all-inclusive, pet zvezdic z letalom! Na Hrvaškem plačaš toliko samo za cestnino in gorivo do morja, plaže so katastrofalne, postrežba nikakršna, vse pa drago! Kdo je tako nor, da prihaja na Hrvaško, se sprašujem?"
Slovenci, bi bil eden od odgovorov. Dejstvo je, da nam je kljub pritoževanju Hrvaška še vseeno najbližje in da je to praktično edino konkretnejše morje, kamor lahko "skočimo" za konec tedna. Zanimivo bi bilo videti podatke, koliko v hrvaško turistično blagajno "kapne" od slovenskih vikendašev.

Hrvaška kot "iranska verska policija"
Nad visokimi ceni na Jadranu jadikujejo tudi Nemci, ki so jih zmotile tudi neštete prepovedi. Revija Stern tako v svojem članku piše, kako Hrvaška "plaši turiste s prepovedmi in visokimi cenami". Ob tem navaja uniformirane redarje, ki jih je zaposlil Rovinj, da turiste na znani nudistični plaži Punta Križa opozarjajo na "moralno vedenje". Tako obnašanje spominja na delovanje iranske verske policije, piše Stern, ki pri tem citira naslove hrvaških časopisov.

Stern navaja tudi incident na Krku, kjer je ena od uslužbenk turističnega urada na neki javni strani Facebooka turiste označila za "absolutne bedake". Na Hvaru pa je turistična zveza delila letake, v katerih turiste seznanja s prepovedjo uživanja alkohola na javnih mestih, češ da "za to obstajajo gostilne". A kaj, ko tam daš tudi štiri evre za mineralno vodo in pet za kapučino. Stern je zmotilo tudi to, da številni hrvaški lokali in restavracije še vedno ne sprejemajo kreditnih kartic.
So pa smernice EU-ja začeli skrajno dosledno spoštovati na področju davčne službe in tako zaradi neustreznega izdajanja računov in neplačanih davkov sredi sezone gladko zaprli nekaj hotelov, donosnih slaščičarn in priljubljenih klubov.

Astronomske cene
Sporno naj bi bilo tudi "nesramno" obnašanje številnih Hrvatov, ki delajo v turizmu in gostinstvu. Tako se je neki par Indexu potožil, da ju je slaščičarna v Rovinju po pojedenem sladoledu preprosto nagnala, češ da za najem terase plačujejo po 120.000 kun in da si ne morejo privoščiti, da nekdo, potem ko je že pojedel, še kar "poseda" na njej. Takih in podobnih zgodbic je v hrvaških medijih v zadnjih tednih kar precej.

Mimogrede, v Rovinju boste za sedem prenočitev za dve osebi v hotelu Lone konec avgusta plačali, reči in piši, 1.700 evrov, medtem ko vas bo najem mobilne hiške v enem od tamkajšnjih kampov za isto obdobje stal okoli tisoč evrov.
Ob tem pa turiste še najraje usmerijo v eno izmed "čevapčinic" in morskih restavracij albanskih lastnikov, ki so se razmahnile ob obali. "Kam naj vas pošljem? Imamo eno, dve dobri restavraciji z inovativno hrvaško kulinariko. Vse drugo so čevapčiči in iz Azije uvoženi lignji," je za MMC potarnal lastnik trgovine z domačimi likerji, ki so jih morali zaradi pravil EU-ja umakniti z rovinjske tržnice v trgovino. "Sram me je. In zdaj so zaprli še Monvi (priljubljeno rovinjsko zbirališče za mlade, op. a.). Kam pričakujejo, da bodo mladi zdaj hodili? Nič ni. Dobesedno ni nič."
Ali kot piše bloger Had (Roni Kordiš): "Dejstvo je, da smo bili vedno navajeni, da je Hrvaška poceni destinacija. Da so sobe, apartmaji, hoteli, hrana in pijača cenejši, kot pa so cene bolj eksotičnih destinacij. V zadnjem letu je Hrvaška postala precej dražja, kot so to #topshit destinacije v Egiptu, Turčiji, Grčiji – hotel 5* all inclusive, s prevozom stane v glavni sezoni manj kot 500 evrov. Če želijo narediti Hrvaško kot mondeno središče, potem se morajo zavedati, da bodo morali storiti še precej več, kot pa so naredili do zdaj. Da se bodo morali truditi, da spremenijo koncept – hrvaško morje je poceni morje, in dodati vsemu temu še ščepec soli – naravne danosti so super, vendar turisti želimo več. Ne želim na sprehodu po starem delu obmorskih mest na štantih gledati robe iz Kitajske, šlap iz plastike in "helikopterčkov", ki se svetijo v zraku. Seveda, lahko je problem samo v meni in moram spremeniti svojo navado in preskočiti Hrvaško poleti – ampak očitno se je za to odločilo še precej več ostalih turistov, ki so se odločili, da gredo na kakšno bolj eksotično destinacijo."

"To ni odmor, to je mučenje"
Zabaven komentar na vse skupaj je podal znani bosanski kolumnist Dragan Bursać. Tako je na portalu Buka objavil satirični komentar z naslovom "Nikoli več na hrvaško na morje!", v njem pa se "potožil", da ima kljub celim 15 dnevom ribarjenja, potapljanja, plavanja in sončenja vsega dovolj, saj noče 24 ur na dan preživeti na "mentalni straži" in gledati, kako ga hočejo na vsakem koraku "prevarati, oguliti in odreti": "To niso počitnice, to je mučenje!"

"Obveščen, kot sem, sem vedel, da me letos poleg tradicionalne negostoljubnosti, nasilja, arogance in osornosti čakajo še Tantalove muke, da sploh lahko prečkam mejo. Ker, kot veste, ne vstopam več na Hrvaško, ampak v EU. Meja pa je kot kombinacija Mauthausna in Guantanama - kdor preživi, bo o tem še dolgo govoril."
Kot je kljub vsemu razbrati iz njegovega zelo simpatičnega teksta, mu na Hrvaškem, navzlic vsem strahovom in paranoji, ni bilo hudega.