Danes lahko kaj takega izjavi le največji sanjač, leta 1066 pa bi te besede lahko našli zapisane v dnevniku prebivalcev ozemlja okoli današnjega mesteca Hastings v Sussexu na jugu britanskega otoka.

Čeprav je Hastings že vrsto desetletij priljubljen obmorski letoviški kraj, ime Hastings tako Britanci kot Nebritanci še vedno povezujejo predvsem z enim od prelomnih trenutkov v britanski zgodovini – s prihodom Viljema Osvajalca v Britanijo. Pod Osvajalčevim vodstvom je normanska vojska porazila zadnjega saksonskega kralja Harolda Godwinsona in odprla pot naseljevanju Normanov.

Potreben bo skok v Francijo
Po uspešnem boju je Viljem ukazal zgraditi hastinški grad. Danes ne moremo najti niti njegovih ostankov, lahko pa si ogledamo ruševine gradu, ki je zrasel na temeljih srednjeveške Viljemove utrdbe. Čeprav gradu že davno ni več, pa si lahko še vedno ogledamo njegovo gradnjo; upodobljena je na sloviti kar 70 metrov dolgi tapiseriji iz Bayeuxa, ki prinaša prizore iz bitke pri Hastingsu in dogodke neposredno po Viljemovi veliki zmagi. Tapiserijo hranijo v normandijskem mestecu Bayeux.

Premišljen razvoj turizma
Bolj zanimiv kot obisk zloveščih ruševin je sprehod po zavitih in ozkih ulicah starega Hastingsa. Ribiško mesto – ribištvo je v Hastingsu do danes ohranilo položaj pomembne gospodarske panoge – se je sicer že v 19. stoletju vpisalo na seznam priljubljenih letoviških krajev. Kljub razvoju in dotoku turistov pa je jedro ostalo nedotaknjeno, saj so turistična naselja zrasla zahodno od predela Old Town (staro mesto) in nove stavbe se niso vrinile med več stoletij stare zgradbe. Tako vam ne bo treba obupano iskati vsaj ene ljubke starinske hiške, ki ima z bruni ozaljšano pročelje; kar nekaj primerkov stanovanjske arhitekture, ki se je že v srednjem veku uveljavila v celotnem severnem predelu Evrope, se je ohranilo, kot so se ohranili tudi tradicionalni pubi, v katerih vedno vlada domačno vzdušje in katerih obiska seveda ne gre črtati s seznama dnevnih dejavnosti.

Prodajalna, ki to ni
Čeprav ribiči ne slovijo ravno kot inovatorji na področju arhitekture, pa je ravno ribiški poklic Hastings oskrbel s prav posebej zanimivimi stavbami. Na obali najdemo tako imenovane "Net Shops" (prodajalne mrež), ki so primer avtohtone hastinške arhitekture. Net Shops v resnici niso bile prodajalne ribiške opreme, pač pa skladišče za shranjevanje mrež. Stavbe, zgrajene iz lesa, premazanega s katranom, so različnih oblik, številne pa so zelo visoke. Tako so se ribiči izognili plačevanju visokega davka za uporabo zemljišča, saj so – kolikor je bilo le mogoče – zmanjšali površino, ki so ga uporabljali.

Arhitekturo zapove narava
Zanimivost, ki jo najdemo po celotni britanski obali in ki ni posrečena domislica arhitektov, so orjaški pomoli, na koncu katerih so včasih postavljeni gostinski lokali. Južna britanska obala slovi po visoki plimi, zato se pomoli ob oseki preprosto morajo vzpenjati vsaj štiri metre nad morsko gladino. Pa še tako jih ob posebej visoki plimi rade zalijejo vode pogosto zelo neprijaznega Atlantskega oceana. Čeprav morje nikoli ni prav toplo – nikar ne verjemite razgretim Britancem, ki se v 17 stopinj Celzija "hladni" vodi navdušeno namakajo tudi po celo uro –, odhoda na obalo ne boste obžalovali. Sprehodi po obali in pogled na širno obzorje vas bodo zagotovo napolnili z mirom in spokojnostjo.

Ko smo že pri pešačenju. Nikar se ne pozabite povzpeti na klife, ki obdajajo mesto. Travnate planjave še posebej privlačijo ljubitelje spuščanja zmajev, saj na planotastem gričevju, s katerega se odpira čudovit razgled, zrak nikoli ne miruje. Če ste malo bolj občutljivi, ne boste obžalovali, če boste s seboj vzeli kakšno pokrivalo. Drugače se utegne zgoditi, da naslednji dan ne boste več pripravljeni raziskovati lepot britanske obale. In teh ni malo.

RTV SLO/P. B.