Črnogorska vlada je dala zeleno luč za preureditev nekdanjega fašističnega taborišča pri Boki Kotorski v luksuzno obalno letovišče z nočnim klubom, centrom dobrega počutja in restavracijami.

Odločitev je razburila svojce taboriščnikov na Mamuli, ki so jo med vojno zasedale italijanske sile pod vodstvom fašističnega voditelja Benita Mussolinija. Taborišče so postavili 30. marca 1942, imenoval pa se je Nummero 11 (Številka 11) in je deloval do leta 1945.

Vanj so zapirali antifašiste, vojne ujetnike in civiliste iz Črne gore, vzhodne Hercegovine in Hrvaške, večinoma južne Dalmacije. 80 od 2.000 zapornikov so mučili in ubili, 50 pa jih je od lakote umrlo.

Skalnatemu otoku pravilne krožne oblike, znan je tudi pod imenom Lastavica in zaščiten kot kulturni spomenik, dominira kamnita trdnjava iz leta 1853, ki jo je avstro-ogrska nadoblast dala zgraditi v obrambo pred pomorskimi napadi in velja za eno najbolje ohranjenih v Jadranu.

Po razpadu Jugoslavije je bil otok jabolko spora med Hrvaško in ZR Jugoslavijo. Nazadnje je bil dodeljen Jugoslaviji, po njenem razpadu pa Črni gori. Danes je otok neposeljen.

Od taborišča do plesišča in palm
Tudi zaradi svoje morbidne zgodovine je otok že dalj časa vzbujal zanimanje turistov, zato se je črnogorska vlada odločila, da to zanimanje unovči in Mamulo decembra 2013 začela oglaševati kot naložbeno priložnost, lani pa je s švicarsko družbo Orasco Development Holding AG podpisala pogodbo za 49-letni najem.

Ob tem je vlada sporočila, da bo 15 milijonov evrov vredni projekt ustvaril 200 delovnih mest. Dogovor je bil ta teden tudi potrjen, s tem pa je bila tlakovana pot preureditvi otoka v letovišče s petimi zvezdicami. "Imeli smo dve možnosti: pustiti utrdbo, da povsem propade, ali pa najti vlagatelje, ki bi jo bili pripravljeni obnoviti in jo odpreti za obiskovalce," je za AFP povedala Olivera Brajović, vodja direktorata za turistični razvoj.

Kot poroča Balkan Insight, so načrti močno razburili družine domačinov, ki so bili na otoku zaprti, in so vlado pozvali, naj še enkrat razmisli, a zaman. Še pred dogovorom z Orascom so sicer črnogorske oblasti poudarile, da bo moral projekt - kakršen koli že - ustrezati "zahtevam ohranjanja kulturne dediščine" in imeti privolitev vlade.

Načrti nekaj, resničnost drugačna?
Tisti na čelu projekta bi tako morali ohraniti in zaščititi osnovno obliko zgradbe, kot tudi tloris in napise na zidovih trdnjave, hkrati pa ohranjati kulturni in zgodovinski značaj utrdbe in naravnega okolja.

Egipčansko-črnogorski milijarder Samih Sawiris, izvršni direktor Orascoma, je pred časom dejal, da bo del letovišča tudi muzej, a maketa in projekcija na spletni strani Mamula Islanda ga ne omenjata.

Pač pa digitalna projekcija kaže popolno predelavo otočka in utrdbe v luksuzno destinacijo za premožne goste s palmami, VIP-območjem, zunanjo restavracijo, klubom na plaži, marino za superjahte, plesiščem in t. i. neskončnim bazenom vred.

"Zgraditi luksuzen hotel, namenjen zabavi, na tem kraju, kjer je toliko ljudi umrlo in trpelo, je brezsramen primer pomanjkanja resnosti do zgodovine," je za AFP povedala aktivistka Olivera Doklestić. 54-letna Doklestićeva, katere dedek, oče in stric so bili vsi zaprti na Mamuli, meni, da bi morali utrdbo prenoviti in odpreti za javnost kot zgodovinski spomenik. "Nobeno koncentracijsko taborišče na svetu ni bilo preurejeno v hotel."

Po napovedih Svetovnega sveta za potovanja in turizem (WTTC) je Črna gora tretja država sveta po predvideni dolgoročni rasti turistične industrije.