Ana Marija v Egiptu živi že dobra tri leta. Po diplomi na ljubljanski ekonomski fakulteti se je preselila ob Rdeče morje, nato je za kratek čas preizkusila življenje v kaotični večmilijonski prestolnici Kairo, zdaj pa dela v Sultan Gardens Resortu, enem izmed hotelov s petimi zvezdicami v znanem letovišču Šarm el Šejk, kjer je ena redkih žensk.

Kako Ana Marija doživlja Šarm el Šejk in Egipt na splošno, kako se je država v zadnjih letih spremenila in kakšno je življenje Evropejke v muslimanski državi, pa v spodnjem pogovoru.

Kako ste dobili službo v Šarm el Šejku? Ste jo aktivno iskali ali je šlo za splet okoliščin?
Svojo prvo zaposlitev sem dobila po spletu okoliščin v manjšem spa centru, nato sem pot nadaljevala v potapljaškem centru, kjer sem bila zaposlena več kot dve leti. Potem sem se za krajše obdobje preselila v Kairo, kjer sem delala v baletni šoli, ki je v slovenski lasti. Večina zaposlenih tam prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, danes pa je ta šola ena izmed najbolj priznanih baletnih šol v Kairu. Nato sem se vrnila v Šarm, kjer sem dobila zaposlitev v hotelu kot vodja trženja in odnosov z gosti. Zadolžena sem za medije in vse VIP-goste, ki prihajajo v naš hotel.

Delate v enem izmed hotelov s petimi zvezdicami, ki jih je v Šarmu el Šejku ogromno. Kako poteka vaš običajen delovnik in kakšne so vaše zadolžitve?
Res je. Šarm el Šejk je mesto z več kot 200 hoteli različnih kategorij. Jaz sem zaposlena v enem izmed njih. Moj delovnik se začne ob 9. uri zjutraj. Zadolžitve so predvsem povezane z VIP-gosti, ki prihajajo, so in so bili v našem hotelu. Velika večina so zvesti gostje, ki so deležni posebnih ugodnosti.

Kakšno je delovno okolje, verjetno je precej mednarodno. Od kod prihajajo vaši sodelavci?
Samo vodstvo in lastništvo hotela je v egiptovskih rokah, tudi po zakonu mora biti večinski delež egiptovski. Delovno okolje je pestro in raznoliko, v veliki večini so zaposleni moški. Egipčanke ne delajo - pa ne zato, ker ne bi smele, ampak zato, ker jim ni treba. Trenutno nas je v hotelu zaposlenih le pet žensk - tri Rusinje, Italijanka in jaz, vsi drugi so večinoma Egipčani, ki prihajajo z različnih koncev Egipta. Nekaj malega je tudi Sircev, ki so v Egipt prišli zaradi razmer v njihovi državi.

Bi lahko posplošili, tako "čez palec", goste iz katerih držav imate najraje - so najbolj prijetni, največ zapravijo, so najbolj zabavni? Kako se razlikujejo?
Najraje imam seveda slovenske goste, ki pa jih je v Šarmu v zadnjih letih vedno manj, saj je Hurgada cenovno ugodnejša. Najbolj zabavni so Italijani, ki prihajajo v manjših skupinah s prijatelji ali sorodniki. Vedno so polni prigod in njihov smisel življenja je uživanje ob dobri hrani, ki mora biti nujno italijanska. Najbolj zahtevni v pozitivnem smislu so nemški gostje, saj zahtevajo visoke standarde in so aktivni na počitnicah. Najbolj ležeren je ruski gost, Angleži pa veliko govorijo in so pravi "opravljivci" v hotelu.

Je plačilo največji plus odhoda v Egipt ali vas je premamilo kaj drugega? Imate kakšne možnosti za napredovanje?
Že od sredine srednje šole sem vedela, da želim študirati turizem, zato sem nadaljevala študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer Turizem. Moja velika želja je bila delati v tujini - v hotelu ali imeti svojo potovalno agencijo in veliko potovati. Definitivno zaslužek ni razlog za odhod v Egipt. Predvsem so pomembne izkušnje v mednarodnem okolju, spoznavanje novih kultur, načinov dela in tudi jezikov. Pa tudi neodvisnost in samostojnost. Pozitivna stran Egipta je, da tukaj ni sezonskih nihanj, saj turisti prihajajo 365 dni v letu.

Kako muslimanske navade in prazniki vplivajo na delo v hotelu? Se morda delo in urnik med muslimanskim svetim mesecem ramazanom kaj spremenita?
Ne, samo delo v hotelu ob svetem mesecu ramazan poteka nemoteno, morda je samo malo upočasnjeno, saj se delovna storilnost nekoliko zmanjša. Pri tej vročini brez hrane in pijače se telo hitreje utrudi in izčrpa. Po Koranu se v svetem mesecu ne smejo spremeniti nobene delovne navade, vendar pa morajo muslimani malo več časa nameniti branju Korana in molitvi ter se od sončnega vzhoda do sončnega zahoda izogibati hrani, pijači, cigaretam in spolnosti. Po sončnem zahodu oziroma s prekinitvijo posta pa se začne običajno življenje, ljudje oživijo, saj so ulice Šarma v popoldanskem času nekoliko bolj prazne in promet je bolj umirjen. Vse to se še bolj pozna v Kairu. Tam se v času ramazana v podjetjih dela po prilagojenih urnikih nekje do 14.00, nekatera vrata se odprejo tudi šele popoldne.

Ob Rdečem morju je skozi vse leto vroče in suho. Kako se spopadate s tako visokimi temperaturami, se je mogoče umakniti sploh kam drugam kot v klimatizirane prostore?
Da, letos smo imeli v Egiptu zelo vroče poletje, v Šarmu je bilo tudi do 45 stopinj, kar je rekordno. V tako visokih temperaturah se je najbolje zadrževati v senci ali v klimatiziranih prostorih.

Snorklanje in potapljanje ter vodni športi so "nuja" ob obisku Šarm el Šejka, a turiste je leta 2010 prestrašilo nekaj napadov morskih psov. Kako je od takrat s tem, je morje varno?
Tako je, snorklanje in potapljanje v Rdečem morju sta nujna, saj je to nam najbližje tropsko morje. Sama kot zavzeta potapljačica izkoristim vsako priložnost za odkrivanje podvodnega sveta. Rdeče morje je dom več kot 1.100 različnim vrstam rib, katerih deset odstotkov ni mogoče najti nikjer drugje, in približno 300 različnim vrstam koral. Podvodni svet te preprosto zasvoji z vsemi barvami in življenjem. Ker je morje odprt ekosistem, se v njem najdejo tudi morski psi. V Rdečem morju živi okoli 20 različnih vrst morskih psov. Večino izmed njih lahko opazujete tudi med potopom, vendar ne vedno, saj so te živali bolj kot ne samotarji in se zadržujejo v odprtih morjih, stran od obale in koralnih grebenov. Včasih pa se vendarle pripeti, da morski pes zaide bližje obali, saj išče hrano. Kar ga privlači, je sunkovito premikanje plavalcev in bleščeči dodatki na kopalkah ter nakit. V letu 2010 se je zgodil napad morskega psa, ki naj bi v Rdeče morje zašel iz Sredozemskega morja. Po letu 2010 pa v Šarmu ni bilo nobenega napada morskega psa več.

V zadnjem času se o Egiptu vse bolj govori tudi kot o državi, v kateri so varnostne razmere zaostrene. Nedavno je močno odmevala ugrabitev hrvaškega geodeta Tomislava Salopeka v bližini Kaira, islamski skrajneži ostajajo resna grožnja. Turistični delavci se verjetno trudite, da teh razmer obiskovalci ne občutijo, kako pa na trenutne razmere gledate vi osebno? Se je življenje v Egiptu v treh letih vašega bivanja kaj spremenilo?
Meni osebno se Šarm ne zdi nič kaj manj varen kot pred leti, ko sem ga prvič obiskala. Turisti res opazijo nadzorne točke, ki so nameščene na vseh glavnih cestah, vendar jim razložimo, da je njihov namen izvajanje preventivnega nadzora, saj si država, predvsem pa Šarm, ne smejo privoščiti poslabšanja varnosti, saj bi to pomenilo manj turistov in s tem prihodkov. Se pa dogajajo različni napadi po vsem svetu in ni nujno, da so vedno teroristični in povezani s skrajneži.

Slovensko zunanje ministrstvo odsvetuje potovanja v določene predele Egipta, zlasti na širše območje mest Kairo in Aleksandrija, v mesta v delti Nila in mesta ob Sueškem prekopu (Suez, Ismailia, Port Said), na celotno območje polotoka Sinaj z izjemo letovišč ter obmejna področja z Libijo, Sudanom in Izraelom. Opozarjajo namreč na možnost terorističnih napadov predvsem na severnem delu in v notranjosti Sinajskega polotoka, zato odsvetujejo izlete zunaj turističnih središč. Kako pogosto vi zapustite Šarm El Šejk, potujete kdaj sami? Se vam je kdaj že zgodilo kaj negativnega?
Na severnem delu Sinaja so nemiri, a ta del je od Šarma oddaljen več kot 600 kilometrov. Velika večina turistov in širša javnost je kljub temu zaskrbljena, saj je Šarm tudi del Sinaja, a Sinaj je razdeljen na severni in južni del. Razmerje na južnem Sinaju, kjer sta tudi Šarm in Dahab, so varne in življenje tukaj poteka normalno. Morda se spomnite žalostnih dogodkov, ko so se spopadi odvijali dobrih 100 kilometrov od slovenske meje in v Sloveniji tega v vsakdanjem življenju sploh nismo opazili.

Sama dokaj pogosto potujem z osebnim avtomobilom na relaciji Šarm-Dahab, Šarm-Kairo in Kairo-Aleksandrija. Na poti do Kaira so policijske in vojaške kontrole, ki redno kontrolirajo potnike in avtomobile in nikoli se nisem počutila v nevarnosti ali ogroženo.

Predsednik Al Sisi je nedavno sprejel stroge protiteroristične zakone, s čimer želi oblast uvesti tudi še strožje omejitve svobode govora. Kako je s tem, ali je dostop do družbenih omrežij nemoten in brez cenzure, kako je s svobodo zborovanja in združevanja? Vam je delodajalec pri tem dal kakšne smernice ali omejitve?
Egipt ima od nekdaj omejeno svobodo govora, cenzura na javni televiziji je nekaj popolnoma normalnega. Vendar pri vsej tej tehnologiji Egipčani prek družbenih omrežij odkrito in javno izražajo svoja mnenja in prepričanja. Vse te stvari, kot so zborovanja in omejitve gibanja, bolj kot ne vplivajo na življenje v Kairu in drugih mestih po Egiptu, v samem Šarmu pa ni zborovanj ali protestov. Policija in vojska namreč nadzirata, kdo izmed lokalnih prebivalcev vstopi v Šarm in dela v mestu.

Osrednja tema pogovorov v Evropi so v tem času tisoči beguncev, ki trkajo na vrata Evrope in prihajajo iz Sirije, Libije, Afganistana. Kako rešiti to krizo in kako ljudem pomagati, razmišljajo tako politiki kot običajni ljudje. Kako je s tem v Egiptu, ali televizije poročajo o begunski krizi v Evropi in kakšno je stališče Kaira?
Egipt je uradno sprejel nekaj več kot 100.000 sirskih beguncev, vendar ocenjujejo, da se število povečuje in še vedno narašča, čeprav je država začela omejevati prihode. Mnenje egiptovskih medijev se kaj dosti ne razlikuje od naših. Velika večina držav v okolici Sirije je že dolgo nazaj zaprla svoje meje in ne želijo več sprejemati prebežnikov. Egiptovski mediji se večinoma jezijo na države Arabskega polotoka, ker ne ponudijo pomoči ljudem, zato nekako podpirajo Evropo oziroma podpirajo to, da se spravi ljudi na varno, pa naj bo to kjer koli. Zelo odmevna je bila tudi izjava egiptovskega milijonarja Naguiba Savirisa, ki je na Twitterju zapisal, da bi sirskim beguncem pomagal, če bi mu Grčija ali Italija prodali enega izmed svojih otokov, za katerega je že izbral ime. Glede na razmere v Grčiji bi se pa s tem lahko rešilo tudi gospodarske težave.

Biti ženska, za nameček plavolasa Evropejka, v Egiptu - je to prednost ali s seboj prinese tudi nevšečnosti?
Biti ženska v moškem svetu je svojevrstna preizkušnja po vsem svetu, če si tujka, še toliko bolj, ker imaš malo ljudi, na katere se lahko zaneseš. Če pa živiš v Egiptu, kjer je razlika tudi v kulturi, običajih in verskem prepričanju, je treba vložiti še dodatni napor za premagovanje nevšečnosti in preglavic. Tukaj ni ženske emancipacije, kot jo poznamo pri nas, kjer se ženske javno izpostavijo. V muslimanskem oziroma arabskem svetu velja vedno ena beseda in to je beseda moškega, za vsakim moškim pa vedno stoji uspešna in odločna ženska, haha. Ali ni v Sloveniji podobno? Definitivno je treba takoj na začetku postaviti pravila in meje. Za Egipčane smo tujke lahek plen in če ta stereotip potrdiš, potem ti hitro dajo vedeti, kje ti je mesto in koliko te spoštujejo. V nasprotnem primeru pa dosežeš največje spoštovanje in tudi zaščito. Egipčani so odlični govorci, kar se pozna tako pri poslu kot tudi pri osebnem odnosu. Zanje je laskanje del vsakdana, tako med moškimi kot ženskami. Kaj hitro lahko v trgovini ali na ulici slišiš dva moška, ki se pozdravljata s "habibi" - dragi/a. Za nas, zadržane Evropejce, je to nenavadno, po drugi strani pa nas ravno to privlači, sploh ženske.

Ali Šarm El Šejk bije bitko za prestiž s Hurgado, drugim velikim letoviščem ob Rdečem morju?
Osebno sem Hurgado obiskala smo enkrat, ko smo bili na družinskih počitnicah, in name ni naredila kakšnega posebnega vtisa. Je pa res, da je Hurgada kot destinacija veliko cenejša od Šarma. Razloga, zakaj je tako, ne poznam, dejstvo pa je, da je Šarm turistično mesto, ki ima vso infrastrukturo prilagojeno turizmu, Hurgada pa je bila pred začetkom turizma manjša ribiška vasica. Hurgada ima predvsem veliko prednost za vse ljubitelje zgodovine in starega Egipta, saj je od Luksorja oddaljena dobre štiri ure vožnje. Šarm žal nima te sreče, saj leži že v azijskem delu Egipta.

Živite in delate v mednarodnem okolju. Bi se bili morda pripravljeni preseliti tudi v Kairo, Aleksandrijo ali kakšno drugo veliko mesto, kjer je tempo življenja verjetno popolnoma drugačen?
Kairo je zelo veliko mesto, ki je prenaseljeno in popolnoma drugačno od Šarma. Kairo je drugo največje mesto v Afriki in 15. največje mesto na svetu. Samo mesto ima več kot deset milijonov prebivalcev, vsak dan pa sprejme vsaj še enkrat toliko dnevnih migrantov. Samo predel, v katerem sem živela, ima več prebivalcev kot celotna Slovenija. Kairo je mesto, ki nikoli ne spi. Največji problem je prenasičenost, zato lahko za pot, ki ob normalnih pogojih vzame približno 20 minut, ob prometnih konicah porabiš tudi več kot tri ure. Podzemna železnica pokriva večino mesta in je zato najbolj priljubljena in najhitrejša oblika javnega prevoza, obenem pa tudi najcenejša, saj za vožnjo s prestopi vred treba odšteti približno 0,10 evra. Ena zanimivost - podzemna železnica ima kupe, ki je namenjen samo ženskam, preostali kupeji pa so namenjeni vsem.

V Kairu se odražajo tudi velika nasprotja. Egiptovska družba je slojno strukturirana in ljudje iz različnih slojev se med seboj ne mešajo. Kairo je tako lahko po eni strani izredno odprto in moderno mesto, po drugi pa tradicionalno in zaprto. Nič nenavadnega ni, da na cestah Kaira vidiš vpreženega osla ali konja z moškim v tradicionalni galabeji in z vozom, ki je naložen prek vseh strani, na drugi strani pa se ti pogled ustavi na novem mercedesu. Ali pa se sprehajaš po ulicah, kjer so ženske popolnoma zakrite, le nekaj ulic stran pa imaš občutek, da se sprehajaš po Ljubljani. Vesela sem, da živim v turističnem mestu, ki je zgolj senca Egipta.

Sploh poznate kaj Egipčanov "staroselcev"? Kakšni so kot narod - odprti, gostoljubni, nasmejani, se kaj pogovarjajo o trenutnem političnem stanju?
Seveda poznam veliko Egipčanov. Kot narod so izredno odprti in gostoljubni in tudi vedno pripravljeni pomagati - to je del njihove kulture. V Sloveniji živimo hitrejši tempo, vedno bolj smo odtujeni; v Egiptu se to ne dogaja. Pred časom sem imela sredi ceste v Šarmu manjšo avtomobilsko okvaro. Ko se je avtomobil ustavil, se je okoli mene v trenutku nabralo veliko voznikov. Nekateri so začeli usmerjati promet in opozarjati na počasnejšo vožnjo, drugi so hitro potisnili vozilo ob rob cestišča. Še preden sem se zavedela, kaj se dogaja, je nekdo že odpiral pokrov avtomobila. Mimo so se pripeljali tudi policisti, ki so ponudili pomoč. V manj kot pol ure je bil avtomobil že v voznem stanju in za vse to je bila dovolj le ena beseda - "šokran" - hvala! Podobna zgodba se mi je pripetila v Ljubljani, končni izid pa je bil popolnoma drugačen.

Za Egipčane ni nič nenavadnega, da te med nakupovanjem v trgovini pogostijo s čajem ali kavo. Kot vsakodnevni turisti to povabilo razumemo popolnoma drugače. Poskusite naslednjič, ko vam ponudijo čaj, da si vzamete čas in prekinete nakupovanjem in se spustite v pogovor z njimi. Največje spoštovanje pa pokažejo, ko s teboj delijo hrano, takrat si sprejet kot del velike družine. Politično dogajanje v Egiptu je od revolucije naprej vroča tema. Po dolgem času se je odprla možnost za demokratičnejšo ureditev. Ljudje so deljenih mnenj in prepričanj, v katera se osebno ne spuščam.

Ali naval turistov sploh kdaj pojenja ali sezona traja vse leto? Kaj počnete takrat - kam se odpravite na dopust?
V štiriletnem bivanju v Egiptu nisem niti enkrat na televiziji zasledila vremenske napovedi, haha. Da, definitivno je upad turistov v poletnih mesecih (junij, julij, avgust). Letošnje poletje je bilo neizmerno vroče, več kot 45 stopinj Celzija v senci in povem vam, da ni ravno užitek ležati na plaži. Prava sezona se bo v Šarmu začela konec septembra, ko se bodo temperature nekoliko spustile in se bo živo srebro povzpelo nekje do 35 stopinj. Idealno je seveda v novembru. Takrat se tudi začne prava potapljaška sezona, saj se morje razcveti v vsej svoji lepoti in tudi temperature so idealne za potapljanje. Moj dopust je po navadi kak dan ali dva v Dahabu.

Ko se vrnete v Slovenijo, katere razlike najprej opazite? Morda tudi kakšno podobnost?
To, da je doma vse urejeno in po predpisih, haha. Najbolj pogrešam zelenje in sprehode v naravi. V Šarmu je samo puščava in večino leta prevelika vročina, ki ni najprimernejša za sprehode. Zato takrat, ko sem doma, veliko časa preživim v naravi.

IZ PRVE ROKE