Anja se je kot študentka znašla v turizmu, nato pa je to postalo njen poklic, ki ga je združila s svojo ljubeznijo do Rusije in ruščine. Ko so ji nato pred dobrim letom ponudili mesto vodje Kompasove podružnice v Moskvi, je tako o priložnosti razmišljala le kratek čas. Zdaj živi v enem najdražjih mest na svetu, kjer niso astronomsko visoke le najemnine, ampak je močno zasoljena tudi hrana (pa ne le v restavracijah, tudi v trgovinah je kvalitetno in zdravo hrano težko dobiti, pravi), najdražja (in kljub temu še vedno slaba) pa je kava, ki stane tudi štiri evre za skodelico.

A kljub temu je Anja med naborom tipično ruskih jedi našla svojo najljubšo – julienne z gobicami –, pohvalne besede pa najde tudi, ko beseda nanese na Ruse in njihovo gostoljubnost. Ko pridejo gosti, pojasnjuje, se na mizi znajde vse, kar dobrega premoreta hladilnik in shramba. Precej bolj zadržani pa so Rusi, ko je govor o politiki, saj o njej odkrito govorijo le za štirimi stenami, pravi. A to še zdaleč ne pomeni, da jih ta plat življenja ne zanima ...

Začeli ste kot turistična vodnica, zdaj živite v Moskvi in tam Rusom predstavljate lepote Slovenije. Kako vas je pot pripeljala v Rusijo?
Z Rusijo in ruščino sem povezana od študentskih let, v času študija na Filozofski fakulteti sem začela delati v turizmu, pred 7 leti opravila licenco za turističnega vodnika pri Gospodarski zbornici Slovenije in "padla noter". Med študijem sem dobila tudi štipendijo ruske vlade za študij v Rusiji in sem eno študijsko leto preživela v Moskvi na študiju turizma. Po vrnitvi v Slovenijo sem se zato odločila tudi za študij turizma na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju, kjer sem diplomirala na temo pospeševanja trženja slovenskih zdraviliških podjetij na rusko govorečih trgih. Pred dobrim letom so mi ponudili zaposlitev v Moskvi in po kratkem premisleku sem se odločila, da izziv sprejmem.

Za Moskvo velja, da je eno najdražjih (vele)mest na svetu. Kako to občutite sami? Kaj vas stane največ? Ste zato prilagodili kakšne svoje navade?
Res je, Moskva je eno najdražjih mest na svetu. Poleg najemnin za stanovanja, ki dosegajo astronomske zneske (70.000 rubljev na mesec, kar znese približno 1.200 evrov za stanovanje, veliko 60 m², obnovljeno pred nekaj leti, tri postaje z metrojem oz. slabe 4 km oddaljeno od Rdečega trga), je draga tudi hrana. Ne samo v restavracijah, tudi v trgovinah. Če želiš malo popaziti na svoje zdravje in kupovati kakovostno in zdravo hrano, je izbira sicer velika, cene pa precej višje kot v Sloveniji.

Kvaliteta kave v lokalih se je v zadnjem času izboljšala, vendar se z dobro kavo Moskva na splošno še vedno žal ne more pohvaliti. Skodelica kapučina stane približno 4 evre.

Kaj pa prebivalci? So Moskovčani res tako pregovorno oholi in nedostopni?
Prijatelji in znanci me večkrat opomnijo, da je "pravih" Moskovčanov zelo malo – in tisti, ki so res rojeni Moskovčani, se s tem radi pohvalijo. Večina prebivalcev Moskve je priseljenih iz okoliških ali bolj oddaljenih mest, pa tudi iz držav bivše Sovjetske zveze.

Prebivalci Moskve na vsakem koraku res dajejo vtis nedostopnosti, zaprtosti in neprijaznosti – pa vendar se pri osebnem stiku, celo na uradnih delovnih sestankih (to seveda ne velja za urade), zelo hitro odprejo in te spustijo blizu. Njihova gostoljubnost, prijaznost, osebna toplina, pripravljenost pomagati in pregovorna "ruska duša" se pogosto izrazijo že pri drugem, tretjem osebnem srečanju oziroma po nekaj dneh poznanstva. Osebna poznanstva ter osebno zaupanje sta za Ruse izjemno velikega pomena.

Kakšen pa je odnos med prebivalci Moskve in preostalo Rusijo?
Kot ste omenili sami, naj bi bili Moskovčani res nedostopnejši kot prebivalci ostale Rusije. Žal še nisem uspela prepotovati velikega dela Rusije, pa vendar sem v Novosibirsku res dobila drugačen občutek oz. doživela drugačen odnos ter na splošno večjo sproščenost ljudi kot pa v Moskvi.

Kot to velja za večino (velikih) mest, ima tudi Moskva več strani - tisto svetlo, ki jo kaže množicam turistov, in temno, o kateri se ne govori. Kako obe plati dojemate vi?
Moskva se je v zadnjih nekaj letih res spremenila, veliko več pozornosti se namenja "udobju" in dobremu počutju samih prebivalcev (ne samo turistov), za promet so (vsaj delno) zaprli nekaj ulic v strogem središču mesta ter uredili območja za pešce, uvedli so najem koles, podoben ljubljanskemu BicikLJu in podobno. S temnimi platmi Moskve se mi, k sreči, še ni bilo treba spopadati – čeprav sem slišala že mnogo zastrašujočih zgodb, se poskušam s tem ne obremenjevati preveč. Kot v vsakem drugem večmilijonskem mestu je že zaradi števila ljudi večja možnost, da se ti kaj zgodi. V javnem prevozu pazim na svojo torbo oz. predvsem na dokumente, zvečer se izogibam stranskim ulicam ter se vedno vozim samo z uradnimi taksiji.

Rusija je ogromna, razdalje so velikanske in z njimi tudi razlike med posameznimi mesti. Katere dele države ste si ogledali oz. spoznali tudi sami?
Do zdaj sem obiskala predvsem glavne turistične znamenitosti oz. mesta – Vladimir, Suzdal, Sergijev Posad, Kolomna, St. Peterburg ... Po štirih obiskih je sicer Peterburg moje najljubše mesto v Rusiji, vendar je moj seznam želja še dolg (Kazan, pokrajina Karelija, Jekaterinburg, seveda, Soči ipd.).

Razdalje v državi so res ogromne – samo do Novosibirska, ki je na zemljevidu približno na polovici Rusije, let traja 4 ure. Na splošno se mi zdi, da dlje kot se odmikaš od Moskve, bolj so ljudje sproščeni, odprti in prijazni.

Kaj vas je najbolj navdušilo?
Iz Novosibirska imam zelo prijetno osebno izkušnjo – večerni nakup kvačkanih igračk v trgovinici v podhodu postaje podzemne železnice se je spontano spremenil v polurni pogovor s starejšo "prodajalko", za katero se je izkazalo, da je pravzaprav profesorica ruščine, prevajalka pesmi Maye Angelou in predsednica novosibirskega ženskega združenja.

O Rusiji krožijo številni stereotipi, eden, ki zagotovo drži, pa je njihova birokracija. Kako ste se sami soočili z njo?
Res je, birokracija je v Rusiji zelo zapletena, počasna in na trenutke nejasna, urejanje dokumentov in stanje v neskončnih vrstah pa vzame veliko dragocenega časa. Tudi banalen skok na najbližjo pošto za ureditev t. i. registracije (ko tujec pride v Rusijo, mora v roku 7 dni svoj prihod s posebnim obrazcem in kupom dokazil obvezno prijaviti na Federalno migracijsko službo; da ni potrebno osebno hoditi na urade Federalne migracijske službe, so postopek poenostavili s tem, da ustrezno dokumentacijo oddaš na pošti in dobiš potrdilo) v najboljšem primeru vzame pol ure.

Ste se ruske birokratskosti že navadili?
Ne, birokracije se še vedno nisem navadila. Verjetno se je tudi nikoli ne bom (smeh).

Koliko "papirjev" ste na primer morali izpolniti, preden ste si uredili življenje v Moskvi? Kaj je zahtevalo največ "živcev"?
Urejanje delovnega dovoljenja ter delovne vize nam je vzelo precej časa, ob pomoči specializiranega podjetja smo za ureditev vseh dokumentov porabili več kot pol leta. Poleg dokumentov, vezanih na podjetje, mojo izobrazbo, pogodbo o delu ipd. je potrebno opraviti tudi zdravniški pregled, ki poleg pregleda pri splošnem zdravniku vključuje tudi rentgensko slikanje pljuč (za tuberkulozo), test za HIV, pregled pri psihiatru-narkologu.

Brez pomoči specializiranega podjetja bi za ves postopek porabili bistveno več časa, saj se lahko kaj hitro zaplete pri formularjih, oblikah dokumentov ipd., prav tako pa tekanje po vseh uradih vzame izjemno veliko časa. Z letošnjim letom so za tujce uvedli dodatni pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja – obvezen izpit iz ruskega jezika, osnov prava in zgodovine.

Glede na to, da je Rusija še vedno precej patriarhalna država, si predstavljam, da vzgoja in skrb za otroke pogosto pade bolj na materina ramena. Se motim?
Res je – mama je v ruski družini glavna (tudi, če moški pravijo drugače). Vzgojo in skrb za otroke prevzema predvsem mama, velikokrat tudi babica. Ženske so izjemno požrtvovalne, občasno sicer preveč pokroviteljske, in bi za svoje otroke naredile vse – odrekajo se marsičemu, da lahko svojim otrokom privoščijo najboljše, pa naj gre za oblačila, glasbene šole ali balet ...

Politika oz. Vladimir Putin sta ob omembi Rusije verjetno prvi asociaciji povprečnega tujca. Koliko pa (domačo in tujo) politiko spremljajo Moskovčani oz. Rusi? Se tudi sami toliko ukvarjajo s trenutno najbolj vročimi političnimi temami, kot so na primer razmere na vzhodu Ukrajine in umor Nemcova?
Rusi aktivno spremljajo politiko. Jasno, da predvsem domačo, saj je v novicah vedno v ospredju domače dogajanje. Dogodke na tujem Rusi, ki ne govorijo tujih jezikov, gledajo oz. vidijo skozi prizmo "rusocentrizma", kot dogodke večinoma predstavljajo ruski mediji. Predvsem poročanje o dogodkih v Ukrajini se je menda zelo razlikovalo v ruskih in zahodnih medijih.

Tako predsednik Putin kot tudi opozicija imata vsak svoj velik tabor podpore. Opozicija je po umoru Nemcova spet postala bolj glasna, na shodu v njegov spomin (prej je bilo za soboto napovedano zborovanje opozicije proti Putinovi politiki) se je zbralo nekaj deset tisoč ljudi – uradnega podatka ni.

Ali je med ljudmi res prisoten tolikšen strah pred vsemogočnima vojsko in policijo, da si ne upajo povedati svojega mnenja?
Večina mojih ruskih znancev, kot tudi sicer večina Rusov, se o aktualnih političnih dogodkih jasno opredeljuje le v zasebnosti domačih štirih sten. Kljub temu pa v zadnjem času opažam vse več "poguma" na socialnih omrežjih ...

O še enem stereotipu bi vas povprašala: alkohol. Koliko ga Rusi v resnici spijejo?
Statistični podatki o letni porabi alkohola v Rusiji se gibljejo med 13 in 16 litri na osebo. Kot povsod so zelo različni, je pa res, da je velika možnost, da v Moskvi sredi dneva na ulici srečaš pijanega človeka.

Pa se razmere kaj spreminjajo?
Porabo alkohola skušajo oblasti zmanjševati s prepovedjo prodaje alkohola v trgovinah v večernih urah, alkohol so umaknili iz prodaje v kioskih, poostrili so nadzor nad starostjo oseb, ki kupujejo alkohol ipd. Spodbudno se mi zdi tudi, da so v Moskvi (velja samo za Moskvo) pred kratkim sprejeli zakon o prepovedi prodaje mešanice energetskih pijač in alkohola, ki so bile izjemno priljubljene pri mladostnikih.

Kako pa se sicer zabavajo, kako pogosto?
Kako pogosto, je seveda odvisno predvsem od proračuna posameznika. Nočno življenje je drago, cene pijač so precej visoke, odvisno od kluba do kluba in od dneva v tednu pa so različno visoke tudi vstopnine (od brezplačnega vstopa do krepko nad 200 evrov na osebo).

Nočno življenje v Moskvi sicer ne velja za ravno varno ...
Ne glede na različne resnične zgodbe menim, da so tudi pri moskovskem nočnem življenju standardni varnostni "ukrepi" čisto zadosti – paziti je treba na svoj kozarec, ne hoditi po stranskih ulicah, uporabljati javne taksije. Menim, da zdrava pamet zadostuje (smeh).

Kaj pa kulinarika? Kako raznolika je na primer v Moskvi? S čim (poleg boršča) domačini najraje postrežejo tujcem?
Rusi se vedno izjemno potrudijo, ko pridejo gosti in na mizi so takrat vse najboljše dobrote, kar jih tisti trenutek premoreta domača hladilnik in shramba – pa naj bodo to kupljene specialitete ali pa doma oz. na dači pripravljene marinirane kumare in druga zelenjava, sveže kuhan boršč in doma pripravljeni pelmeni. Ko pridejo gosti, je ruska miza vedno polna hrane, krožnik in kozarec gosta pa nikoli ne smeta biti prazna.

Tradicionalna ruska hrana se, jasno, razlikuje od slovenske, mediteranske prehrane, pa vendar je veliko sestavin tudi podobnih (razen specifičnih zelišč). Tradicionalna prehrana je prilagojena podnebju in mrzlim zimam – veliko močnate hrane oz. ogljikovih hidratov, mesa in rib, velika uporaba olja oz. majoneze.

Vas je kakšna jed tako prepričala, da ste jo morali takoj predstaviti svojim domačim?
Izmed bolj tipičnih ruskih jedi je ena mojih najljubših julienne z gobicami – gobice z bešamelovo omako, gratinirane v pečici, prav tako se ne odpovem blinčikom, torej palačinkam (na voljo z najrazličnejšimi nadevi, od sladkih do slanih) ter varenikom (nekakšni tortelini) s krompirjem in gobicami. Še bolj zanimive so kuhinje drugih držav bivše Sovjetske zveze.

Zaposleni ste pri Kompasovi ruski podružnici. Pa je med Moskovčani sploh kaj zanimanja za Slovenijo ali se raje odpravljajo na kakšne bolj "prestižne" turistične destinacije?
Slovenija je zelo specifična destinacija oz. specifičen turističen produkt. V ozkih krogih je namreč Slovenija s svojo ponudbo zelo znana – predvsem so na rusko govorečih trgih priljubljena zdravilišča, na prvem mestu med njimi je, jasno, Rogaška Slatina. Slovenijo so sicer že odkrili tudi številni ruski estradniki, politiki, gospodarstveniki – ustreza jim tudi to, da tu niso znani in se lahko mirno, brez pozornosti, sprehajajo na primer po centru Ljubljane in nakupujejo.

Slovenija kot destinacija ni in nikoli ne bo destinacija za masovni turizem, saj nimamo dovolj razvite kompleksne ponudbe za takšen segment gostov. Menim, da je treba posvečati pozornost Sloveniji kot butični destinaciji, majhnim razdaljam med kraji in izjemni raznolikosti, ki jo ponuja. Varnost, čista narava in okolje, slovanska kultura, prijazni ljudje, dobra hrana in izjemna vina pa so le nekatere izmed privlačnosti Slovenije.

Ruski gost, ki pride v Slovenijo, je stalen in lojalen gost – običajno se gostje zaljubijo v Slovenijo in se radi vračajo, saj se tu dobro počutijo, servis je na visokem nivoju, cene so nižje od (zahodno)evropskih, jezik je vsaj malo podoben, kultura prav tako. Velika večina naših klientov so stalni klienti, ki nekajkrat letno potujejo v Slovenijo, prav tako nas po njihovem priporočilu običajno poiščejo novi klienti – njihovi sorodniki, prijatelji, znanci, sodelavci, ki so jih navdušili s svojimi pripovedmi o »pravljični Sloveniji«.

Glede na to, da prihajate iz turizma, verjetno pogosto primerjate turistični razvoj Slovenije in Rusije. Kje so najopaznejše razlike?
Slovenski turizem je na splošno veliko bolje razvit kot ruski, tudi naša gostoljubnost (ki jo sicer pogosto kritizirajo) in iskrena prijaznost nista primerljivi. V Rusiji se tuji turisti težko znajdejo brez znanja ruščine, celo po Moskvi je zelo malo tabel oz. znakov v angleščini, v muzejih in galerijah so opisi eksponatov v angleščini izjemno pomanjkljivi, tudi Rusi na splošno precej slabo obvladajo tuje jezike. Treba pa je priznati, da se trudijo približati se tujim turistom in delajo korake v pravo smer; v centru mesta so uvedli celo t. i. "turistično policijo", poseben oddelek moskovske policije, policisti znajo dobro angleško in naj bi pomagali turistom, da se znajdejo v mestu, ter vskočili pri morebitnih težavah.

Sicer pa v Rusiji v zadnjem času stavijo predvsem na notranji turizem – v zadnjem letu se je začel bolj intenzivno razvijati, regije se aktivno promovirajo, cene notranjih letalskih povezav so sprejemljive, agencije in ponudniki storitev pa pripravljajo veliko število novih tematskih programov, izletov in podobnega, ki so namenjeni prav domačemu gostu.

IZ PRVE ROKE