Jerneju se je Singapur preprosto "zgodil". Po diplomi in nato še doktoratu v Ljubljani se je pred dobrimi štirimi leti bolj za šalo kot za res prijavil na projekt, katerega namen je bil raziskovanje lastnosti novih potencialnih antibiotikov, in bil izbran. Spakiral je kovčke in se zaposlil kot znanstvenik v ustanovi Institute of High Performance Computing, kjer dela še danes.

Kakšen je življenjski utrip v eni najgosteje poseljenih držav na svetu, ki je hkrati poslovno, finančno in prometno središče jugovzhodnega dela Azije, kako krmari med vsemi prepovedmi, po katerih "slovi" Singapur, kako se mešanica kitajskih, indijskih in malajskih vplivov pozna pri kulinariki in kako se kaže bogastvo v tej mestni oziroma otoški državi. O tem je govoril v pogovoru za MMC.

Ko sem prebirala podatke o Singapurju, sem o tej državi dobila mešane občutke. Po eni strani gre za multikulturno, izjemno razvito in napredno družbo, v kateri korupcije in brezposelnosti skorajda ni, vodilo za kariero je meritokracija, po drugi strani pa me rahlo "straši" visoka urbanizacija, načelo "živim, da delam" in kup omejitev in kazni v vsakdanjem življenju. Kako vi vidite Singapur, pri vas so verjetno "plusi" prevladali nad "minusi", glede na to, da tam živite že skoraj štiri leta?
Urbanizacija je res visoka, v prav vseh pogledih. Kot Slovenca me tako dejansko stisne, ko mi pogled zleze tja gor proti najvišjim stolpnicam, ljubljanski Nebotičnik bi bil tukaj videti prav nizek. Singapur je prav posebno mesto, kot ste že sami ugotovili. Zame je Singapur v teh štirih letih postal dom. Pravil je resda veliko in nekatera dejansko nimajo smisla (denimo prepoved vodnih pip), vendar je to že druga zgodba, a se človek kar hitro navadi nanje, saj so dejansko smiselna. Pri meni je največji plus to, da se v Singapurju nekaj da narediti; namesto iskanja razlogov proti in neskončnih in pogosto neplodnih debat se stvari dejansko naredijo.

Kako ste se znašli v Singapurju in s čim se v tej državi preživljate? Se želite v Singapurju ustaliti?
Kot pravi Adi Smolar v eni izmed svojih pesmi, "sem po naključju padu not". Po doktoratu sem bil zaposlen kot raziskovalec na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, v laboratoriju za računalniške bioznanosti in bioinformatiko, ki ga vodi dr. Janez Mavri. Proti koncu leta 2010 mi je dr. Mavri omenil, da se v Singapurju odpira pozicija oziroma delovno mesto za delo na projektu, ki mi je dejansko pisan na kožo. Tako sem se prijavil, a sem močno dvomil, da me bodo izbrali. Dobre štiri mesece kasneje me je v elektronski pošti pričakalo sporočilo, naj kaj pridem v Singapur ... In tako sem šel.

V Singapurju se želiva z ženo ustaliti in si ustvariti družino. Singapur mi je preprosto postal dom. Ima svoje prednosti in nekaj slabosti, vendar si v splošnem ne bi želel živeti drugje.

Najprej bi govorila o Singapurju kot kraju za delo. Slovenci stereotipno nase gledamo kot na marljive in delovne ljudi, kako pa je z delovno etiko v Singapurju? Kako dolg je delovni dan oziroma teden, kakšna je storilnost in zagnanost pri delu ter možnosti za napredovanje?
Singapurci so na splošno gledano še bolj marljivi, dela se brez prestanka. Trgovine in lokali so odprti praktično vse dni v tednu in letu, manjša izjema je morda kitajsko novo leto, ko so nekatere trgovine dejansko zaprte. Tiste dni se je pravi užitek sprehajati po mestu. Po drugi strani to tudi pomeni, da so dnevi pred tem prava norišnica, saj se ljudje zalagajo s hrano, kot da bi prihajal konec sveta. Delovni teden je v mojem primeru podoben evropskemu. Delam pet dni na teden, dobrih devet ur na dan, saj malica ne šteje v delovni čas. Ob koncih tedna sem prost. Delovnik se sicer spreminja od podjetja do podjetja. Najbolj so tako na udaru gradbeni delavci in zaposleni v trgovinah, ki delajo vsak dan. Storilnost in zagnanost? Ljudje so blazno zagnani, saj dobro opravljeno delo ne bo ostalo neopaženo. Napredovanja niso tako redka - s pomembno razliko, da napredovanje ne prinese nujno bistveno višje plače.

Zagotovo pa so delavci - govorimo o izobraženih kadrih, t. i. "belih ovratnikih", za svoje delo tudi primerno plačani. Kakšna je povprečna plača v Singapurju, predvsem v primerjavi z življenjskimi stroški v tej mestni državi? Pa še to: glede na to, da je več kot 40 odstotkov delovne sile tujcev, so (ste) tujci obravnavani in plačani enako, ali je podobno kot na primer v Dubaju, ko so zaposleni za isto delovno mesto plačani zelo različno, pač glede na to, iz katere države prihajajo?
Za povprečno plačo sem moral prav pogledati, koliko znaša. Splet pravi, da je nekje 53.000 SGD (singapurskih dolarjev), kar znaša nekje 34.000 evrov. V primerjavi s stroški so plače izobraženih kadrov zelo spodobne. Največji strošek je nedvomno najemnina, hrana je relativno poceni, zlahka je mogoče jesti zunaj. Zahvala za to gre t. i. "hawker centrom" oziroma "food courtom", kjer je mogoče le za nekaj evrov dobiti testenine z omako ali v juhi. Tako tujci kot domačini so (smo) za enako delo plačani popolnoma enako. Kar se najbolj pozna, je, da so davki izredno nizki, zato mi od plače ostane vsak mesec bistveno več kot v Sloveniji.

Glede na to, da je Singapur država, polna predpisov, verjetno kup pravil velja tudi na delovnem mestu. Kakšna so pravila glede osebne urejenosti, oblačenja, obnašanja, kaj je treba vedeti v poslovanju s Singapurci?
Priznam, da je bila zame največja sprememba to, da sem v službo moral priti primerno urejen. Ker je v Singapurju zelo vroče in soparno, sem pred prihodom upal, da bom lahko prihajal v službo zgolj v kratkih hlačah in sandalih. Resnica je malenkost drugačna: srajca (tudi polo majica je še sprejemljiva), dolge hlače in zaprti čevlji. Na drugih področjih je razlik bistveno manj. Pri poslovanju so zelo natančni, pravil se držijo bolj kot pijanec plota. O bližnjicah (t. j. “hvatanju krivin”) v Singapurju ni govora. Vsi posli morajo potekati skladno s predpisi in zakoni.

Ko pomislimo na Singapur, si predstavljamo "betonsko džunglo", labirint cest in nebotičnikov ter ljudi v oblekah, ki manično pogledujejo na najnovejše modele prenosnih telefonov in se gnetejo na podzemni železnici. A Singapur je po drugi strani tudi zelo zeleno mesto, saj so v preteklosti sistematično urejali parke in nasadili drevesa. Pa so te zelene površine namenjene za javno uporabo, se ljudje v parkih rekreirajo, posedajo, imajo piknike?
Podobne strahove sem imel tudi sam, ko sem se preselil v Singapur. Bal sem se betonske džungle, vendar se je izkazalo, da je bil moj strah odveč. Zelenja je po mestu več kot dovolj. Parkov je res veliko in so prosto dostopni. Pikniki, rekreacija ali pa zgolj posedanje in branje imajo vsi "domovinsko pravico" v singapurskih parkih. Večja težava je, da človek nikdar ne ve, kdaj se bo ulilo. Ko rečem ulilo, to pomeni tako hud naliv, da lahko voda kljub kanalom in prekopom poplavi ceste in pločnike.

Kakšni so Singapurci (v resnici gre za Kitajce, ki živijo v Singapurju) kot ljudje? Kako težko je z njimi navezati stik, se znajo sprostiti in poveseliti, kaj - tako v materialnem kot duhovnem smislu - jim pomeni največ?
Moram vas popraviti. Singapurci so lahko po svoji narodni pripadnosti Kitajci (avtohtoni ali priseljeni), Malezijci ali Indijci. Sam imam z vsemi narodnostmi dobre izkušnje. Še najbolj zadržani so Kitajci, vendar smo se tudi brez znanja kitajščine še vedno dogovorili tako, da nisem ostal lačen. Stika ni težko navezati, saj vsakdo zna vsaj nekaj angleščine. Kako se sproščajo in veselijo? Podobni kot mi. Veliko dajo na družino, singapurski Kitajci poleg družine visoko cenijo še materialne dobrine vseh vrst, kar je še posebej očitno v tem predprazničnem času (kitajsko novo leto bo 19. in 20. februarja), ko tipično voščilo ni želja po sreči in zdravju kot v Sloveniji, ampak bogastvo, zlato, denar.

Kaj Singapurec kot gostitelj da na mizo ob slavjih ali druženjih? Kakšna je kulinarika v mestu, glede na to, da Singapur leži "na prepihu" različnih narodov, kultur, jezikov in vplivov ...
Kaj bo singapurski gostitelj dal na mizo, je odvisno od njegove narodne pripadnosti. V splošnem je to kozarec kave ali čaja, tudi vode. Da bi recimo dal na mizo krožnik mesnin ali sira in vina, kot je to v navadi pri Slovencih, se mi še ni zgodilo. Hrana v Singapurju ... Kje začeti? Haha. Po kitajski strani je mogoče dobiti vse različice juh s testeninami in mesom, po malezijski strani se da dobiti kopico jedi z rižem (t. i. nasi goreng) ali sataj, ki še najbolj spominja na "naše" ražnjiče, do indijskih curryjev in rotijev. Blizu sta tudi Indonezija in Tajska, tako da je mogoče dobiti resnično vse, kar ti srce poželi. Seveda je na voljo tudi celotna paleta zahodne hrane (hamburgerji, špageti …), vendar raje jem lokalno hrano, ki je bistveno bolj okusna in tudi cenejša. Še največji problem pri vsej ponudbi hrane je, da človek dejansko ne ve, kaj bi si privoščil. V službi imamo tako dan za dnem "resne" debate, kam bi šli in kaj bi jedli za kosilo.

Avgusta lani ste se poročili z domačinko. Kako je bil videti obred, kot mešanica slovenskih in singapurskih navad? In kakšno je življenje s Singapurko, katerim slovenskim navadam in običajem se čudi ona in katere singapurske presenečajo vas?
Da, avgusta leta 2014 sem se poročil s Singapurko. Čeprav je indijskega rodu, je katoličanka, zato obred ni bil prav nič drugačen kot nekaj tednov kasneje v Sloveniji. Manjša razlika v primerjavi s Slovenijo je, da sva lahko v cerkvi opravila še civilno poroko. Največja razlika je bila, da smo po poročni večerji dejansko zaplesali in "zafeštali", kar je bilo v precejšnjem nasprotju z nekaj kitajskimi porokami, kjer ni bilo ne plesa ne (prave!)
poročne torte! Lepo je bilo! Bistvenih razlik med navadami ni, čeprav se še kar ne more navaditi, da jo zjutraj pričaka zajtrk, vendar to ni povezano s kulturo, ampak preprosto to rad počnem.

Morda celo glavni stereotip, ki kroži po spletu o Singapurju, je prepoved prodaje žvečilnih gumijev v državi. Slišati je res bizarno, a po drugi strani je kazalnik tega, kako elita v državi regulira življenje prebivalcev. Veliko je napisanega tudi o strogih zakonih glede pljuvanja, splakovanja stranišč, odlaganja smeti in tako naprej, zato nekateri Singapur označujejo kar za "policijsko državo". Kaj vse, kar se Evropejcem zdi nerazumljivo in nepotrebno, je še prepovedano ali strogo kaznovano? Kako vi "vijugate" med temi omejitvami, kršiti se jih verjetno ne izplača?
Te prepovedi so dejansko smiselne. Glede na to, da prihajam iz Slovenije, kjer so odpadni žvečilni gumiji povsod, le v koših za smeti bolj poredko, se s tovrstno prepovedjo dejansko strinjam. So pa nekatera pravila dejansko izredno bizarna, kot je denimo novejša prepoved kajenja vodnih pip, ker da škodujejo zdravju. Rekel bi, da Singapur ni nič bolj "policijska država" kot marsikatera država v Evropi.

Poleg že omenjenjenih prepovedi je izredno strogo kaznovano tihotapljenje mamil. V Singapurju je za to zagrožena in precej dosledno tudi izvajana smrtna kazen. Velik šok je tudi cena alkoholnih pijač, ki so izredno visoko obdavčene, vendar se človek navadi tudi tega. Kar se mi zdi pošteno, so tudi kazni za vožnjo pod vplivom alkohola, ki segajo od začasnega odvzema vozniškega dovoljenja do trajnega odvzema z izredno visoko kaznijo (nekaj deset tisoč evrov) in zaporne kazni s tepežem oz. brez. Da, za določene prekrške je zagrožena kazen določeno število udarcev s palico, narejeno iz ratana. Tepež je izveden s prav srhljivo natančnostjo in hladnokrvnostjo - v branje priporočam prispevek na Wikipediji.

Singapur verjetno mladim izobraženim karieristom ponuja veliko priložnosti za uspeh in bogastvo, kakšne pa so razmere za družinsko življenje? Ali matere ostajajo doma ali do poznih ur delata oba starša, na otroke pa pazijo varuške iz revnejših azijskih držav? Usmerjenost v kariero se odraža tudi v tem, da ima Singapur eno najnižjih stopenj rodnosti na svetu, le 0,8 otroka na žensko v letu 2014 ...
Družinam je Singapur znatno manj naklonjen kot, denimo, Slovenija. Porodniški dopust je dolg zgolj štiri mesece, otroških dodatkov ni, brezplačnega varstva tudi ne. V preteklosti in ponekod tudi zdaj matere po rojstvu otroka ostanejo doma. V zadnjem času je tega vse manj, saj sta zaposlena oba starša, na otroka pa pazijo varuške, ki obenem skrbijo tudi za pranje perila in podobna dela. Vse to se odraža v nizki rodnosti, ki jo omenjate. Trenutno Singapur to poskuša urejati z relativno liberalno imigracijsko politiko, vendar to ni nujno najboljša rešitev.

Neverjeten se mi zdi podatek, da ima vsako šesto gospodinjstvo pod palcem vsaj milijon ameriških dolarjev, po drugi strani pa je v Singapurju tudi ena največjih razlik v dohodku v razvitih državah. Kako se na eni strani kaže bogastvo, na drugi pa revščina?
Bogastvo človek vidi na jutranji poti v službo, ko se mimo njega vozijo najnovejši mercedesi in ferrariji ali ko pogleda na velike hiše in soseske (kondominije). Povprečni Singapurci živijo bodisi v državnih stanovanjih ali pa pri starših, saj so tudi najemnine vedno višje.

Singapur ima tretjo največjo gostoto prebivalstva na svetu, velika večina ljudi živi v stanovanjskih stolpnicah, ki jih je zgradila država. Je težko tujcu, ki pride v Singapur, najti stanovanje, je večina ljudi najemnikov ali lastnikov? Kakšna je kvaliteta bivanja v teh stolpnicah?
Najti stanovanje ni težko, je pa treba vedeti, kaj želiš v smislu velikosti, bližine avtobusne postaje ali postaje podzemne železnice in podobno. Večina Singapurcev ima v lasti nepremičnino, lastništvo država aktivno spodbuja z relativno ugodnimi krediti. Državni bloki (t. j. HDB) so prav spodobni in prostorni, zaradi stiske s prostorom so bloki vse višji, stanovanja pa vse manjša, vendar se s podobnimi težavami srečujejo tudi druge metropole, kot je denimo bližnji Hong Kong ali pa New York. Pri blokih HDB naj omenim, da so "prehodne" narave, saj imajo življenjsko dobo, ki znaša nekje trideset let. Po izteku tega obdobja se blok preprosto podre in na njegovem mestu se zgradi nov. Na hitro in brez velikih besed.

Pred leti ste dejali, da v Singapur prihaja vse več Slovencev in da bi počasi eno mestno četrt že lahko poimenovali "Big Slovenia". Se priseljevanje iz Slovenije še vedno povečuje, v katerih sektorjih se po vašem mnenju odpira največ priložnosti?
Za to trditvijo še vedno stojim, haha. V zadnjem letu se je v Singapur priselilo toliko Slovencev, da se z večino še nisem uspel dobiti niti na kavi. Kolikor spremljam na Facebooku, je večina Slovencev zaposlenih v storitvenem sektorju, nekaj nas je, ki delamo v znanosti.

Singapur ni le finančno, trgovsko in prometno središče jugovzhodne Azije, odlične rezultate ima tudi v turističnem sektorju. Kaj bi vi priporočali turistom, da si nujno ogledajo v mestu? Pa še to: kako drago je življenje, na primer vstopnine, prevoz ...
No, no. Turizem v Singapurju je tako, no ... zlahka ga je mogoče obdelati v manj kot tednu dni. Vredno si je pogledati (v naključnem vrstnem redu): Botanic Gardens (botanični vrt), hotel Marina Bay Sands (hotel v obliki ladje), Chinatown (kitajska četrt), Little India (indijska četrt), Arab Street (arabska četrt), Sentosa (otok z dejansko plažo!). Predvsem pa priporočam obisk "hawker centrov", ki od daleč še najbolj spominjajo na menze, kjer boste za 4-5 evrov dobili odlične rezance z govedino, da prav posebne zvrsti kave kopi, z obilico zgoščenega mleka (sladkano mleko z zmanjšanim deležem vode, op. p.) in ingverjevega čaja niti ne omenjam. Higiena teh centrov je na nivoju, zato je strah popolnoma odveč. Prevoz je poceni, sistem je podoben ljubljanski kartici Urbana. Vstopnine tudi niso prav visoke, rekel bi, da so primerljive z vstopninami v Sloveniji.

Singapursko gospodarstvo velja za eno najbolj prostih, inovativnih, konkurenčnih in poslovanju prijaznih na svetu, zato ni čudno, da je v državi prisotnih več kot 7.000 multinacionalk. Malo za šalo - obstaja kakšna stvar, ki se je v Singapurju ne da dobiti oziroma kupiti?
Da pomislim. Ja, Unionovega Radlerja z grenivko resnično ni mogoče kupiti, čeprav smo našli gostilno, kjer si je mogoče privoščiti tudi laško pivo, haha.

Singapur je eden izmed prvotnih "azijskih tigrov", na mnogih seznamih je uvrščen prav pri vrhu. Pa vendar, menite, da bi se lahko tudi v Singapurju kdaj v bližnji prihodnosti "zgodil" Hongkong, ko so ljudje nestrinjanje z vladajočim režimom izrazili na ulici? Singapur je sicer samostojna država, zato povod ne more biti enak, pa vendar - obstajajo v družbi kakšna tiha nesoglasja ali razklanost, ki bi lahko izbruhnila v večje nezadovoljstvo?

Nesoglasja zagotovo so, vendar jih režim drži pod nadzorom. Veliko ljudi je nezadovoljnih z vladno priseljensko politiko, veliko imajo povedati čez Kitajce in Filipince, ki delajo po bolnišnicah in gospodinjstvih. Srčno upam, da bo Singapurju uspelo najti ravnotežje med željami kapitala na eni in željami ljudi na drugi strani.

IZ PRVE ROKE