Luka se giblje med Varšavo, Dunajem in Prago, saj mu to dovoljuje tudi njegovo delo izdelovalca spletnih aplikacij. V Pragi ga navdušujejo neskončne možnosti za kulturno udejstvovanje in izbira piva, mesto pa ponuja tudi veliko možnosti za razvoj in poklicni uspeh. Spoznal je sicer tudi, da Čehi niso ravno najbolj odprti do drugih in da je prijazen pozdrav ob vstopu v restavracijo bolj domena tujcev kot domačinov, da pa imajo s Slovenci kljub temu kar nekaj podobnih navad.

Študirali ste na FDV-ju v Ljubljani in tudi v Varšavi, se preselili v Prago, vmes živeli na Dunaju, zdaj pa ste spet v Pragi. S čim se ukvarjate, da ste tako "leteči"?
Že od malih nog sem rad gledal zemljevide, računal razdalje med mesti in se spraševal, kdo in zakaj živi tam. V nekem trenutku v zgodnjih najstniških letih me je presenetilo, kako miselno oddaljeni sta mi Nemčija in Francija, geografsko pa tako blizu, saj sem lahko tam v le nekaj urah vožnje iz Ljubljane. Dobil sem občutek, da je Slovenija izjemno majhna oziroma da je moj prostor udejanjanja v prihodnosti precej omejen, a kaj hitro ugotovil, da je to le v moji glavi, saj živimo v sodobni Evropi, kjer ni meja, in četudi je in bo Slovenija vedno moj dom, ni razloga, da bi bil moj življenjski prostor omejen zgolj znotraj njenih meja. Zato sem iskal rešitev, kakšno delovno panogo izbrati, ki bi mi omogočala dinamiko, potovanja, življenje v različnih mestih in ne omejenost na le eno lokacijo. Možnosti sta bili dve, turizem ali informacijska tehnologija. Izbral sem drugo in zdaj se ukvarjam z izdelavo spletnih aplikacij, zato lahko delam od koder koli in za kogar koli, lokacija ni pomembna, potrebujem le spletno povezavo, računalnik in znanje. Vsekakor bi v isti panogi lahko obtičal zgolj na enem mestu, vendar sem zavestno iskal takšne poslovne priložnosti, ki niso povezane z neko točno določeno lokacijo.

Glede na to, da ste zamenjali že več mest in držav bivanja - katera je tista značilnost v nekem mestu, ki jo najprej opazite (ljudje, prevoz, okolica, kulinarika ...)?
Najprej opazim okolico, torej arhitekturo, naravo in urejenost mest. Praga je tu v samem vrhu, saj je polna prelepih starih stavb, in to ne le v centru, ampak skoraj povsod v mestu. V tem smislu je podobna Dunaju, ki je prav tako prelep, le da se mi zdi tam vse preveč izumetničeno, urejeno, poravnano, v Pragi pa je malo bolj kaotično, neurejeno in bolj pristno. Torej Dunaj deluje kot klasični muzej, ki ga obiščeš, se pazljivo sprehodiš skozenj in odideš, Praga pa kot interaktivni muzej, v katerega prideš in kar kliče po tvoji interakciji, bodisi je to sproščanje v parkih, sprehodi, čolnarjenje na Vltavi, obiskovanje galerij ali druženje ob pivu na zahradkah (letni vrt), kar daje občutek domačnosti.

Zatem nastopijo ljudje, saj ti poleg okolice najbolj opredeljujejo ozračje mesta. Tu lahko rečem, da so Čehi precej podobni Avstrijcem in oboji delno podobni nam. So rahlo introvertirani in zaprti vase. Največja razlika, ki sem jo opazil, je gostoljubnost v javnih uradih, restavracijah, hotelih in na javnih mestih. Na Češkem so precej slabi v gostoljubnosti in mnogokrat se zdi, kot da jim je odveč, da imajo opravka s teboj. Redki so nasmehi, pozdravi, dobrodošlice, ko prideš nekam, četudi na isto mesto zahajaš že dlje časa. Kot zanimivost naj povem, da mi na začetku ni bilo jasno, kako takoj ugotovijo, da sem tujec in začnejo pogovor v angleščini, še preden spregovorim besedo, kaj kmalu sem ugotovil, da me izda vljuden pozdrav, ki jim ga vedno namenim, ko vstopim v prostor. Tu pač prideš v restavracijo, se usedeš in naročiš, pozdravi ob vstopu ali kakršna koli interakcija so odveč. V tem smo Slovenci veliko boljši in človek ima večji občutek gostoljubnosti.

Kulinariko opaziš malo pozneje oziroma ni tako pomembna, ko zamenjaš prebivališče. Hrana je tu precej podobna s poudarkom na mesu, izjemno pa pogrešam mediteranski priokus in morsko hrano.

Kaj vas je najbolj presenetilo, ko ste prišli v Prago?
O Pragi sem slišal marsikaj - od tega, kako čudovita, kulturna, poceni in zanimiva je, do tega, kako smešni so Čehi in koliko tujcev živi tu. Nekatere stvari so bile resnične, nekatere ne. Najbolj me je presenetilo, da je v Pragi in na Češkem tako številčna vietnamska populacija. Uradno predstavljajo že skoraj 1 odstotek češkega prebivalstva in večina jih živi v Pragi, kjer imajo status manjšine na lokalni ravni. Število se je precej povečalo šele v zadnjih letih, saj jih je bilo leta 2001 okoli 18.000, leta 2011 pa že 83.000. So dobro organizirani in povečini imajo v lasti trgovinice, imenovane "Potraviny", kjer dobiš vse od šampona do paradižnika. Stojijo na vsakem vogalu, v radiju 100 metrov od mojega doma jih je vsaj 20. Poleg tega na obrobju mesta v halah propadlih tovarn vodijo svoj nakupovalni center, jaz mu rečem vietnamski BTC, kjer dobiš vse - od suhe robe, ognjemetov, keramičnih ploščic, pohištva, kozmetike, igrač, oblek, eksotične hrane do bančnih storitev, zavarovanj in marsikaj.

Govorite češko? Če je pri slovenščini najtrši oreh dvojina, česa se tujec najtežje nauči pri češčini?
Češko govorim slabše, kot bi pričakoval. V primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki sem predvideval, da je češčina bolj sorodna slovenščini, saj imamo veliko istih besed, vendar pa imam še vedno rahle težave z izgovarjavo nekaterih izrazov. To je zato, ker sem se prej naučil poljščine, zato jezika včasih kar malo mešam. Zanimivo je bilo prvič, ko sem poskusil govoriti češko in mi je bilo težko obdržati resen izraz na obrazu, ko sem izogvarjal njihove besede, saj se sliši, kot bi se pogovarjal z majhnimi otroki. Vse deluje, kot da govorijo le v pomanjševalnicah, skratka prisrčno smešno. Občutek imam, da je lažje brati kot pa slišati češčino, saj je mnogo besed podobnih slovenskim, le izgovarjava je drugačna.

Najtežje se mi je bilo naučiti izgovarjavo črke 'ř', ki je zelo pogosta. Recimo v številki tri (tři), ta črka vključuje tihi r, ki mu sledita 'š' oziroma 'ž' in še danes ne vem, če ga pravilno izgovarjam. Prve mesece sem se zato izogibal tej črki v pogovorih z domačini, in če me je kdo vprašal, kdaj se dobimo, sem raje rekel čez dve ali štiri ure namesto tri.

Pa obstajajo tudi kakšni "false friends", kot rečemo po angleško, torej podobne ali enake besede, ki pa imajo drugačen pomen?
Mislim, da jih je kar nekaj. Verjetno mnogim poznan "false friends" izraz je "foukat", ki se sliši identično kot spolno občevanje v slovenščini, pri njih pa to pomeni pihati in ga uporabljajo vsakodnevno, recimo "Jak nafoukat kolo" (Kako napihniti kolo). Zanimiva je tudi "otrok" (v slovenščini otrok), v češčini pa to pomeni suženj. Nedavno pa sem v svojem izrazoslovju zasledil še eno cvetko, redno sem namreč za izraz "prijatelj" uporabljal češki "přítel", ki sicer pomeni podobno, vendar pa ima močno konotacijo za bližnje razmerje, torej le najboljši prijatelj, življenjski sopotnik oziroma ko sta fant in dekle v razmerju. Čehi za prijatelj/-ica namreč uporabljajo izraz "kamarad/-ka", ki je brez konotacije. Le mislim si lahko, kako čudno se je zdelo domačinom, da je prav vsakdo moj "přítel", a so verjetno razumeli, da preprosto napačno uporabljam jezik.

Koliko Slovencev po vaših predvidevanjih živi v Pragi, se kaj družite?
Predvidevam, da nas je več sto, natančneje bi težko reči, saj smo različnih generacij, interesov in navad. Predvsem pa je težko reči, saj je razlika med temi, ki so ustaljeni tu, in tistimi, ki pridejo le za krajše oziroma daljše obdobje. Praga je zelo pretočno mesto in veliko Slovencev pride na študij ali delo za nekaj let, nato pa odide. Družim se z manjšim krogom Slovencev, ki sem jih tu spoznal po naključju, redno namreč obiskujem Slovenijo, zato tu nimam takšne potrebe po oblikovanju družbe znotraj narodnih okvirov. V mojem družabnem krogu so posamezniki iz več kot 15 držav, kar je mnogo bolje, kot če bi imel le slovensko družbo, saj tako ni koncentracije enega naroda (jezika) in pogovor je bolj vključujoč, saj uporabljamo češki oziroma angleški jezik. Če pa bi nas bilo recimo v družbi veliko iz Slovenije, bi hitro preklopili na slovenščino in iz pogovora izključili druge. Organiziranega formalnega druženja je bolj malo ali pa se ga sam ne udeležujem, vendar v kratkem načrtujemo nekaj organiziranih druženj.

Slovenija in Češka sta imeli od osamosvojitve naprej precej podoben razvoj, dolgo sta veljali za najrazvitejši in najuspešnejši državi nekdanjega komunističnega bloka. Obe sta se relativno brez težav osamosvojili, se leta 2004 pridružili EU-ju, sta članici Nata. Kdaj pa so se po vašem mnenju pokazale razlike v razvoju obeh držav, kateri so bili najpomembnejši dejavniki za to?
Da, imeli smo podoben razvoj, Slovenija je celo prva dobila evro in veljala za uspešnejšo od Češke, ob nastopu krize pa se je naša hišica iz kart sesula, češka pa le malo razpadla in se hitreje pobrala. Zato so nas nedavno prehiteli v BDP-ju, gospodarska klima je bolj pozitivna in v zadnjem času opažam, da Čehi kar pogosto z rahlo ironijo načenjajo pogovor o trenutnem slabem gospodarskem stanju v Sloveniji. Pred leti se to ne bi zgodilo nikoli in le čakam na trenutek, ko bom tudi sam zamenjal izraz "To je češko" v "To je slovensko".

Njihovemu uspehu je verjetno botrovala vpetost Češke v mednarodno poslovno okolje in odprtost, morda zaradi srednjeevropske lokacije nase gledajo kot na del večje svetovne entitete. Zato nimajo takšnega problema s tujimi naložbami in tudi bolj razmišljajo o poslovanju v tujini. Zdi se, da imajo več kolektivne in poslovne samozavesti v nasprotju z nami, kjer so posamezniki (jih raje ne navedem, saj je bilo o njih napisanega že več, kot si zaslužijo) v svojem egoističnem zagonu želeli postati glavni na vasi in s tveganimi posojili kupovali podjetja in na koncu vse peljali v prepad. Menim, da na Češkem ni tako pomembno, da si glavni na vasi, ampak bolj, da si dober v tem, kar delaš. No, pri nas je to večina ugotovila šele v zadnjih letih.

V Pragi zagotovo živi tudi veliko tujcev. Na katerih področjih se odpira največ možnosti za zaposlovanje?
Na prvem mestu je vsekakor turizem. Praga je svetovno znana prestolnica z več kot sedmimi milijoni turistov letno. Poznam mnogo uspešnih tujcev, ki so zaradi turizma prišli sem, odpri podjetja in se ustalili. Na drugo mesto bi postavil gostinstvo oziroma kulinariko. Domačini in turisti se pogosto zbirajo na pivu in dobrem kosilu, oboje je cenovno zelo ugodno, zato ne preseneča, da je na vsaki ulici, ne le v centru, več restavracij in barov. Samo v četrti Žižkov Praga, v bližini mojega doma, jih je več kot tristo in po neuradnih informacijah naj bi bila to četrt z največjo gostoto gostinskih objektov na svetu.

Ne smemo pozabiti, da je Češka obdana z gospodarsko močnimi državami, ima mednarodno naravnano poslovno okolje in je zato tu mnogo svetovnih korporacij, v katerih je zaposlenih nemalo Slovencev. Mnogo možnosti za zaposlitev je tudi v akademski in sferi in na področju umetnosti. Mesto kar poka po šivih zaradi domačih in tujih študentov in kar nekaj Slovencev je našlo službo v akademskih vodah. Kar se tiče umetnosti, je znano, da je Praga boemsko mesto in da ima skoraj vsaka ulica galerijo ali dve, vsaka četrt svoj teater, muzejov je veliko, neprestano se odpirajo razstave, bodisi na ulici, v parkih, galerijah, v veliko restavracijah nastopajo glasbeniki, možnosti so praktično neomejene.

Samo ste že omenili, da je Češka trenutno v odličnem gospodarskem stanju. Zadnji podatki Eurostata kažejo, da ima za Nemčijo drugo najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU-ju (4,8 odstotka), pohvali se lahko tudi z najnižjim tveganjem revščine ali socialne izključenosti v 28-terici. Kakšna je češka "skrivnost uspeha" za tako dobro gospodarsko "kondicijo"?
Skromnost, sodelovanje in vpetost v mednarodno poslovno okolje. Tu je veliko mednarodnih korporacij in občutek imam, da Češka že dolgo časa gleda navzven, zunaj svojih meja, se uči in preudarno posluje. Tu so podjetja tujcem prodajali že davno pred krizo, ustanovili nova, poslovali dobro in okrepili gospodarstvo. V nasprotju s Slovenijo, kjer se držimo svojih ostarelih podjetij kot pijanec plota ali pa smo jih razprodali v času krize, ko so bila vredna najmanj. Močan dejavnik je lokacija Češke, saj je dejansko v srednji Evropi in meji na zelo uspešna gospodarstva Nemčije, Avstrije in Poljske. Delno k uspešnosti pripomore tudi lastna valuta češka krona, saj jo aktivno devalvirajo in tako povečjujejo izvoz. Danes je krona vredna manj kot pred petimi leti, kar pomeni, da so njihovi proizvodi cenejši, in se tako veča izvoz.

Glede na povedano si sploh želijo sprejeti evro?
To je bilo eno izmed mojih prvih vprašanj domačinom in že pred leti so me gledali po strani, zakaj jih to sprašujem in zakaj bi sploh potrebovali evro. Menim, da je z nastopom gospodarske krize želja po evru popolnoma splahnela, o tem ni govora, ni razprav in vsekakor ni želja, da bi ga prevzeli v bližnji prihodnosti. Sentiment je, da so s krono ublažili učinek svetovne gospodarske krize.

Paradni konj češkega gospodarstva je zagotovo avtomobilsko podjetje Škoda. So Škodinim avtomobilom Čehi zvesti, kako cenovno dostopni so njeni modeli v primerjavi z drugimi, tujimi znamkami?
Vsekakor so zvesti, vendar Škoda ni toliko na ulicah, kot je bil recimo yugo pri nas pred 20 leti. Opažam veliko starejših škod (favorit, estate ...), kar še posebej velja za četrti, ki so bolj odmaknjene od centra in v katerih je strandard rahlo nižji. Glede cene bi težko rekel, saj je javni prevoz tako dober, da ne poznam razmer na avtomobilskem trgu, vendar mislim, da ni cenejša, saj je v lasti Volkswagna.

V Sloveniji so že nekaj časa glavna tema prebežniki, ki čez našo državo želijo večinoma v Nemčijo. Češka je v nasprotju s Slovenijo pri vprašanju begunske krize zavzela zelo odločno stališče, saj ves čas odločno nasprotuje obveznim kvotam za porazdelitev beguncev po EU-ju, ki jih predlaga Evropska komisija. Konec oktobra so v državi potekali tudi protesti proti prebežnikom. Od kod ta strah in nastrojenost?
Izpostavil bi dva vidika, ki sta povezana. Prvi je strah pred neznanim. Češka ima precej podobno relativno število tujcev kot Slovenija, zato lahko rečemo, da smo kot država podobno odprti. Razlika je, da je pri njih muslimanska populacija praktično neobstoječa, pri nas pa kar številčna. Razlog za takšen odziv je verjetno strah pred islamom, pred drugačnostjo. Po neki raziskavi večina Čehov še nikoli ni srečala ali govorila z muslimanom. Podoben položaj je v soseščini. Vzhodna Nemčija, kjer so bili veliki protesti proti priseljencem, južna Poljska, Slovaška - vse te regije imajo neznatno število muslimanov in od tu verjetno izvira ta odpor pred neznanim. Javni odsev tega je politična retorika, kjer je celo trenutni predsednik Miloš Zeman govoril o dveh milijardah muslimanov na svetu, od severne Afrike do Indonezije, kot o antisemitih in rasističnih nacistih. Drug vidik je ideološki boj na ravni državna suverenost - EU. Češki politiki in analitiki predvidevajo, da obvezne kvote ne bi rešile ničesar, saj begunci ne bi želeli ostati na Češkem, ampak bi se namenili v zahodne oziroma severne države. Zato tako kot pri evru, ki ga Čehi ne želijo in ne potrebujejo, obvezne kvote dojemajo kot nespametno vmešavanje EU-ja v notranje zadeve in rušenje možnosti samoodločbe Češke republike.

Vodilni politiki torej, zaradi strahu ljudstva in občutka izgube suverenosti za tako nespametno rešitev, javno izražajo nestrinjanje z obveznimi kvotami, kar je verjetno dodatno podžgalo proteste, četudi vedo, da bodo begunce vseeno morali sprejeti.

Znan je podatek, da so Čehi izjemni pivci in da ima država največjo porabo piva na svetu. Obstaja kup znanih znamk, kot so Pilsen, Kozel, Budweiser, Staropramen. Katero je najbolj priljubljeno med domačini?
Prav vsa, ki ste jih našteli (smeh). Na voljo je toliko vrst piva, da je težko določiti, katero je najbolj priljubljeno. Na mizah opažam vse, dodal bi morda še Gambrinus, ki je na voljo v večini restavracij, zato je verjetno zelo priljubljeno. V vsaki mali trgovinici najdeš tudi Branik, to je cenovno najugodnejše pivo (0,4 evra), ki je kar priljubljeno pri pogostih pivcih. Še nekaj vrst piva, ki ga pijejo domačini, so Cerna Hora, Bernard, Krušovice, Lobkovitz, Únětický in nešteto piv mikropivovarn. Vredno je omeniti, da je pivo res priljubljena češka pijača in tako kot pri nas pijemo kavo, oni pijejo pivo. Nemalokrat ob jutranjem zajtrku, ko jaz spijem kavo, domačini spijejo pivo ali dve pred službo.

Kateri je najbolj priljubljen šport v državi in kdo so najbolj priljubljeni športniki in športnice?
Najbolj priljubljena športa sta nogomet in hokej. Zgolj Praga ima 14 nogometnih klubov in več stadionov, zato je obiskovanje tekem in rivalstvo med praškimi četrtmi pogosto. Hokej pa ima na Češkem dolgo zgodovino skozi celotno 20. stoletje in je dosegel vrhunec leta 1998, ko so zmagali na olimpijskih igrah. Kot zanimivost naj povem, da so Čehi tretji najštevilčnejši narod v NHL-ju, takoj za Kanadčani in Američani. Mnogo najslavnejših čeških športnikov izhaja prav iz teh športov. Med hokejisti sta najbolj priljubljena napadalec Jaromír Jágr in vratar Dominik Hašek, med nogometaši pa Pavel Nedvěd.

Kako Čehi preživljajo prosti čas?
Podobno kot Slovenci - veliko izletov, potovanj, druženja. Malo manj športnih dejavnosti in namesto kramljanja ob kavi to počno ob pivu.

Izmed svojih sosedov - Nemcev, Avstrijcev, Slovakov in Poljakov, katere imajo Čehi najraje in proti komu imajo povedati največ pikrih besed?
Na to temo sem bral zanimive raziskave. Čehi imajo najraje sebe in če bi lahko, bi imeli kar sebe za sosede. Sledijo Slovaki, kar me je začudilo, saj imajo v vsakdanjem življenju največ pikrih besed prav na njihov račun, kar gre verjetno pripisati življenju v skupni državi v preteklosti. Torej najraje imajo Slovake, ki pa jih hkrati tudi najbolj kritizirajo.

Brala sem zapis nekega Američana, ki na Češkem živi že več kot 20 let. V zapisu z naslovom "Kako veste, da ste na Češkem?" je naštel naslednje stvari - da moški pod sandali nosijo nogavice, da je pivo cenejše kot voda, da so povsod makova polja, da na tramvajih veljajo posebna pravila vedenja ter da si je treba obvezno že pred vrati sezuti čevlje, ko se pride na obisk. Bi se strinjali s temi opažanji?
Stereotip nogavic pod sandali se mi je zdel, preden sem prišel v Prago, prenapihnjen, vendar sem kaj kmalu ugotovil, da to velja še danes in se ni nič spremenilo. Včasih gredo tudi v ekstreme, nekoč sem na nekem koncertu videl domačina z urejenimi hlačami, lepo srajco, kravato ter sandali in belimi nogavicami, takrat sem si z lahkim srcem rekel: "Glej ga, Čeha".

Pivo ni le cenejše kot ustekleničena voda, je cenejše kot čaj, kava, sok ali druge pijače, zato ne preseneča, da ga nekateri pijejo že ob zajtrku in da so Čehi največji pivci piva v svetovnem merilu. Torej, če ne maraš piva in se preseliš v Prago, ga skoraj moraš vzljubiti, saj je na vsakem koraku. Makovih polj je na podeželju kar nekaj, kar se mi ne zdi tako značilno češko, opažam pa, da je v ameriških medijih precejšnje zanimanje za makova polja v povezavi z opijem.

Tramvaji so bolj brez pravil, ljudje vstopajo, še preden so vsi izstopili in podobno, vendar ne opažam kakšnih večjih posebnosti, le da je malo bolj kaotično, kot recimo na Dunaju. Kar se tiče javnega prevoza, si zasluži Praga odlično oceno, saj je hiter, učinkovit, dobro razvejan po mestu in predvsem poceni, letna karta stane le 135 evrov (za avtobus, tramvaj in metro).

Sezuvanje čevljev ob vstopu v stanovanje je navada tudi v Sloveniji, zato tega nisem opazil kot posebnost, je pa res, da to počnejo tudi tu.

IZ PRVE ROKE