Matej se je na Malto, otoček v Sredozemskem morju, ki je od Slovenije manjši kar 64-krat, a ima najvišjo gostoto prebivalstva v Evropski uniji, preselil aprila lani, brez pogodbe o novi zaposlitvi ali dolgoročnega načrta, le z željo po avanturi in novih spoznanjih v žepu. In uspelo mu je. Po dveh tednih, v katerih je opravil nekaj razgovorov, se je zaposlil kot inženir za informacijsko tehnologijo. Ko ni na delovnem mestu, pa odkriva navade in običaje te državice, za katero morda še največkrat slišimo v turističnih agencijah, zaradi strateške lege pa se v njej meša veliko kultur, jezikov in običajev.

Kako poteka na Malti promet, zakaj poleti skoraj vsak dan priredijo ognjemet, kakšni so pikniki na plaži in kdaj Malto obiskati ter kaj videti, je Matej razkril v pogovoru za MMC.

Slovenci smo obremenjeni z majhnostjo naše države, a kako majhnost dojemate zdaj, ko živite na Malti, ki je od Slovenije manjša kar 64-krat? Ali tudi Maltežani ves čas poudarjajo, da živijo na "majhnem, a čudovitem" koščku Zemlje?
Obremenjevanje z velikostjo države, v kateri živiš, je nesmiselno. Prepričan sem, da ni Slovenca ali Slovenke, ki zaradi majhnosti Slovenije pozna vse njene skrivnosti in lepote. Podobno je z Malto in Maltežani. Čeprav je Malta v primerjavi s Slovenijo bistveno bolj monotona država, se Maltežani s tem ne obremenjujejo pretirano. Uživajo v raznolikostih, ki jih ponuja njihova država. Po drugi strani pa tujci, ki se zaposlijo na otoku, običajno ne ostanejo dlje kot nekaj let.

Na Malti živite že skoraj leto dni in še zdaleč niste edini Slovenec. Kje ste našli novo priložnost za delo, v turističnem sektorju?
Na otok sem prišel zaradi avanture, brez strogo začrtanega načrta. Vnaprej nisem imel dogovora ne za delo in ne za stanovanje. Prvih nekaj tednov me je gostila prijateljica, ki sem jo spoznal med obiskom nekaj mesecev prej. Groba ideja je bila iskanje dela v turističnem sektorju, a po kakšnih dveh tednih iskanja službe in nekaj razgovorih se mi je ponudila odlična priložnost v IT-industriji. Z veseljem sem jo zgrabil.

V dveh tednih ste že našli zaposlitev? Ste imeli tako bogat življenjepis ali je na Malti preprosto toliko odprtih delovnih mest, da človek hitro kaj najde?
Da. Prvi teden je bil zame bolj sproščen, po dveh tednih aktivnega iskanja pa sem dobil pozitiven odgovor od dveh IT-podjetij. Res je, da sem bil med študentskimi leti precej dejaven, a vseeno moj življenjepis ni kak poseben presežek. Na otoku je relativno lahko dobiti službo. Kot marsikje drugje je tudi tu povpraševanje po IT-strokovnjakih še posebej visoko. V prednosti so tudi iskalci dela, ki obvladajo še kakšen drug jezik. Najbolj iskani so nemško, švedsko in italijansko govoreči kadri.

Ali ste morali na Malti urediti veliko dokumentov glede selitve in zaposlitve ali je celoten postopek preprost, glede na to, da sta obe državi članici Evropske unije?
Postopek je presenetljivo preprost. Državljani Evropske unije se lahko tu zaposlimo brez večjih težav. Nekaj dela sem imel z urejanjem zdravstvenega zavarovanja in davčnega rezidentstva, a vse to brez veliko sivih las.

Ali je utrip na Malti podoben življenju v Veliki Britaniji, Italiji ali sta malteška kultura in način življenja edinstvena mešanica vsega? Katere so tiste navade, ki najbolj ustrezajo vaši duši?
Malto je skozi zgodovino za nekaj časa okupirala skoraj vsaka izmed današnjih sredozemskih držav. V vsakodnevnem življenju lahko opaziš mešanico vplivov vseh teh raznolikih kultur. Ko sem prvič stopil na malteška tla, se mi je arhitektura zdela popolnoma arabska. Tudi malteški jezik ima močne arabske korenine. Velik vpliv so v 150-letni vladavini na otoku pustili tudi Angleži. Na ulicah najdeš poštne nabiralnike angleškega sloga, promet na otoku teče po levi strani, najočitnejša zapuščina pa je jezik. Angleščina je drugi uradni jezik, ki ga govorijo praktično vsi.

Malta se običajno povezuje s počitnicami, saj ima veliko obale, zanimiva mesta, zgodovinske kraje, prijetno podnebje in dobre hotele. Za kakšen način dopusta na Malti bi se vi odločili z znanjem in izkušnjami, kot jih imate danes - na kateri otok bi šli, katero letovišče, tip namestitve, katere izlete bi izbrali ...
Prvi nasvet, ki bi ga dal vsem, ki razmišljajo o počitnicah na Malti, je, naj se izognejo glavni turistični sezoni. September in celo oktober sta še vedno dovolj topla in vremensko stabilna meseca, da lahko brez težav uživaš v svojem oddihu. Katero letovišče izbrati, pa je stvar želja. Mladi in zabave željni naj si poiščejo hotel v urbanem delu, blizu Pacavilla, ki je središče nočnega življenja na Malti. Tisti, ki si želijo bolj umirjen dopust, pa se bodo odpravili v počitniško hišico ali turistično kmetijo na otok Gozo.

Kaj menite, ima Malta dovolj dobro turistično infrastrukturo in dovolj ugodne cene, da bo lahko obdržala število turistov v prihodnjih letih ali bodo turisti raje odšli v Grčijo, Tunizijo, Egipt, Turčijo, če omenimo le druge države ob Sredozemskem morju?
Turistično prihodnost otoka težko napovem, dejstvo pa je, da na vsakem koraku srečaš novogradnje. Novi hoteli in turistični objekti rastejo kot gobe po dežju. Prav tako je tu izredno priljubljen potapljaški turizem. Na otoku je več kot dvesto potapljaških centrov in šol. Veliko mladih prihaja sem na poletne šole angleščine, ki pa so mogoče bolj zabavne kot učinkovite.

Od kod prihaja največ turistov, predvidevam, da iz Velike Britanije? Glede na to, da predvsem Britanke "slovijo" po izjemnem pijančevanju in razuzdanosti, je prizore mrtvo pijanih deklet mogoče videti tudi na ulicah malteških mest? Na Malto pa se menda v velikem številu preseljujejo tudi upokojeni Britanci, ki želijo jesen življenja preživeti v miru in na toplem ...
Da, veliko turistov je iz Velike Britanije. Starejši pridejo na otok že v pomladnih mesecih, ko so temperature še zmerne, mlajši pa se zgrnejo v glavni turistični sezoni. Večina mest v nočnih urah utone v tišino in mir, kljub vsemu pa je nekaj lokacij, kjer lahko skoraj vsak večer najdeš vse ekscese nočnega življenja.

Nekje sem prebrala, da ima Malta najboljše podnebje na svetu. Glede na sredozemsko podnebje so zime mile, menda pa zna kar ostro zapihati burja. Po drugi strani pa v poletni vročini, ko temperature presežejo 40 stopinj Celzija, številne trgovine in uradi zaprejo vrata. Kakšne so vaše izkušnje z vremenskimi ekstremi?
Največ negodovanja nad vremenom slišiš zaradi velike vlažnosti zraka. V poletnih mesecih se ta odraža kot soparno ozračje, v zimskih pa te zaradi vlage lahko prezebe do kosti. Večina stanovanj na otoku nima ogrevanja, tako da se temperature v stanovanjih lahko spustijo pod mejo udobja. Vseeno sem zelo zadovoljen z vremenom, ki ga imamo tu. Veliko je sonca, deževni dnevi so predvsem v poletnih mesecih prava redkost. Letošnja zima je bila, razen novoletne ohladitve, prav tako zelo prijetna.

Evropska unija že nekaj let išče izhod iz gospodarske krize. Kakšen je položaj na Malti - ali mladi lahko dobijo službe, podjetja ohranjajo zaposlenost, prihaja do zadolževanja in prodaje podjetij v državni lasti ali se težki časi na otoku ne poznajo?
Zaposljivost na otoku je dobra. Zaradi ugodne davčne politike se je na Malto preselilo veliko podjetij, ki se ukvarjajo s spletnimi igrami na srečo ali z davčnim svetovanjem. Veliko delovnih mest ponuja tudi turistični sektor. Na otoku lahko srečaš veliko Italijanov in Špancev, ki so sem prišli iskat zaposlitev, pa tudi Švedov, Norvežanov, Nemcev in Angležev, ki so prišli iskat službo v sončnejšem podnebju. Dejanskih podatkov ne poznam, a zdi se, da ima Malta v lasti izredno malo podjetij. Precej bolj stavijo na kapitalistični pristop upravljanja z dobrinami. Lep primer tega je otok Manoel, ki stoji v najbolj urbanem delu Malte. Del otoka je malteška vlada pred nekaj leti dala v najem zasebnemu gradbenemu podjetju, ki je sicer obnovilo staro trdnjavo na otoku, a dostop do nje je javnosti onemogočen.

Prestolnica Malte, Valletta, nima niti 7.000 prebivalcev in se uvršča med najmanjše prestolnice na svetu. Je življenje v njej torej precej spokojno, umirjeno ali je zaradi turistov razvito tudi nočno življenje?
Pri odgovoru na to vprašanje je treba vedeti, da je definicija mesta na Malti precej drugačna, kot smo je vajeni Slovenci. Predvsem v delu okrog polotoka, na katerem stoji Valletta, se mesta prelivajo drug v drugega. Pred desetletji so bile to male vasice, pozneje pa so se razširile in se spojile v veliko urbano celoto. Tako lahko v polurnem sprehodu prečkaš tri mesta, ne da bi se tega sploh zavedal. Imena mest so tako primerljivejša z imeni mestnih četrti v kakšnem večjem mestu. Središče nočnega življenja je Paceville, mesto nekaj kilometrov severno od Vallette. Ta je med poletjem polna turistov, sicer pa je relativno mirna. Vzrok za ta občutek je verjetno dejstvo, da v nasprotju z drugimi mesti Valletta ni prenatrpana z vozili.

Pred dobrim letom smo poročali o tem, da bo Malta začela prodajati malteško državljanstvo tujcem, ki bo stalo 650.000 evrov, s čimer želi vlada zbrati 30 milijonov evrov. Največ kritik je takrat letelo na to, da prosilcem za državljanstvo ni treba živeti na Malti in tudi niso primorani v vlaganja na otoku. Se je ta načrt uresničil, če da, kakšno je zanimanje tujcev za malteški potni list?
O tem se med Maltežani ne govori veliko, moji sogovorniki mi niso znali povedati, koliko je bilo takih primerov. Vseeno taka odločitev malteške vlade veliko pove o njihovem razmišljanju in načinu delovanja.

Kako Maltežani gledajo na članstvo v evroobmočju in Evropski uniji? Je podpora Uniji visoka ali jih je članstvo v 28-erici na kakršen koli način razočaralo? V mislih imam predvsem problematiko priseljencev iz afriških držav in nemirnega Bližnjega vzhoda, ki želijo doseči "obljubljeno" Evropo, pri tem pa veliko čolnov pristane prav na Malti ...
Večinsko mnenje tukaj je, da je vstop v Evropsko unijo naredil veliko dobrega za državo. Tu se je ustanovilo veliko podjetij iz severne Evrope, predvsem iz skandinavskih držav in Anglije. Tujci s severa so dobrodošli, precej drugačen odnos pa imajo Maltežani do prišlekov iz afriških dežel. V debatah o kriminalu, veri in svetovnih nazorih so lahko precej ostri in zaščitniški do svoje kulture.

Malta ima daleč najvišjo gostoto prebivalstva v Evropski uniji (1.282 ljudi na km2). Kakšna je kakovost življenja, kakšna so stanovanja, jih je dovolj, kakšne so cene najemnin?
Kakovost življenja je zelo primerljiva s Slovenijo. Cene in plače so v enakem razponu. Stanovanja so relativno sodobna. Veliko presenečenje zame je bilo, kako dinamičen je nepremičninski trg. Stanovanje, za katerega je bil oglas objavljen dopoldne, je lahko zvečer že oddano. Ko najdeš stanovanje, ki ti je všeč, si ne smeš privoščiti preveč časa za premislek, saj te lahko kaj hitro prehiti kdo drug.

Dejali ste mi, da je na Malti, državi s 420.000 prebivalci, registriranih kar okoli 350.000 avtomobilov. So novi avtomobili in stroški vzdrževanja vozila tako poceni ali je težava v nerazvitem in počasnem javnem prevozu? Katerih znamk je na otoku največ?
Čeprav se Maltežani pritožujejo nad visokimi stroški za avtomobil, so ti precej nižji kot na celini. Sicer imajo visok davek na uvožena vozila, a stroški zavarovanja in registracije vozil so nizki. Še posebej ugodne so cene za starodobnike, teh je na otoku zares veliko. Glavnina javnega prevoza sloni na avtobusnem prevozu, nekaj malega pa tudi po morju. Avtobusno omrežje je dobro razvejano in zelo ugodno. Dnevna vozovnica, ki stane evro in pol, velja za celoten otok, avtobusi pa vozijo tudi v majhne neturistične vasice. Vseeno je treba priznati, da so avtobusi običajno prenatrpani, vožnja pa traja neprimerno dlje, kot če bi pot opravil z avtomobilom. Tako imajo Maltežani dober izgovor, da uporabljajo avtomobil, kar povzroča veliko gnečo in posledično neučinkovit javni promet.

Največji otok je Malta, naseljena sta tudi otoka Gozo in Comino, državo pa sestavljajo še trije nenaseljeni otočki. Imate med njimi svojega najljubšega, ogled katerega bi najbolj priporočali?
Na največjem izmed otokov, Malti, se dogaja praktično večina življenja v tej državi. Tu so vsi pomembnejši državni uradi, trgovinski in poslovni centri ter veliko turističnih točk. Severni del otoka in predel okrog Vallete so najgosteje naseljeni. Južni in jugozahodni del otoka je naseljen redkeje, tu in tam najdemo tudi kakšne obdelovalne površine, njive, kakšen vinograd. Obala na južnem delu je visoka in čeprav so razgledi lepi, tu ne srečaš množic turistov, saj dostop do morja ni mogoč. Večina peščenih plaž je v severozahodnem delu. Gozo je mirnejši. Edino večje mesto tam je glavno mesto otoka, Viktorioza. Otok ima nekaj turističnih središč in mnogo odličnih točk za potapljanje na dah ali z jeklenko. Tu lahko turisti najamejo tudi počitniške hišice, v katerih lahko uživajo bolj umirjene počitnice. Comino pa je mali otoček med Malto in Gozom. Na njem stoji en hotel, stalno prebiva tam le ena družina. Med glavno turistično sezono je otoček oblegan z množicami turistov, saj je tam ena izmed najbolj opevanih turističnih točk v državi - Modra laguna. Preostali otoki v malteškem arhipelagu so resnično majhni - lahko bi jih označili za čeri. Omembe vredna sta še Filfla in otok sv. Pavla. Prvi je nekaj kilometrov južno od glavnega otoka. V preteklosti je služil kot tarča za vojaške vaje angleške vojske, zdaj pa je dostop nanj prepovedan, saj je na njem zaščiteno območje za ptice. Otok svetega Pavla pa je v severozahodnem delu Malte. Ob tem otoku naj bi brodolom doživel apostol Pavel, ki je tako na Malto prinesel krščansko vero.

Katere navade so Maltežani ohranili pod britanskim vplivom - poleg vožnje po levi strani ceste? Ali radi zahajajo v pube, so dobri pivci, strastni nogometni navijači, prirejajo piknike? Kako še radi preživljajo prosti čas?
Pubov v angleškem slogu je tu kot listja in trave. Vseeno Maltežani ne pretiravajo z alkoholom, tako kot je to značilno za Angleže. Nogomet je kot povsod najpomembnejša postranska stvar. Imajo pa tudi nekaj drugih dejavnosti. Zelo radi imajo avtomobile. Ob koncih tedna lahko na cestah vidiš številne starodobnike in sodobne pločevinaste lepotce. Na enem izmed zapuščenih letališč imajo tudi svojo malo avtomobilsko progo, kjer organizirajo tekmovanja in avtomobilske razstave. V poletnih večerih radi prirejajo piknike na plažah. To je precej zanimiv prizor. Običajno pridejo neverjetno pripravljeni, minimalizma tukaj ni. S seboj prinesejo velikanski žar, zložljive mize in stole ter praktično vse potrebščine, ki jih najdemo v običajni kuhinji. Ker je peščenih plaž malo, ljudi pa veliko, so ob večerih te plaže videti kot natrpane restavracije.

Malta je znana po tem, da ima izjemno visoko volilno udeležbo, ki je med državami, v katerih volilna pravica ni obvezna, najvišja na svetu. Se radi pogovarjajo in debatirajo o politiki in politikih, hodijo na zborovanja, podpisujejo peticije, so torej aktivni državljani?
V mali državi, kot je Malta, je to precej razumljivo. Politične stranke (relevantni sta le dve največji) imajo dobro razpleteno mrežo podpornikov in ker se vsi poznajo med seboj, gredo na volitve podpret svojega prijatelja, sorodnika ali znanca. Rivalstvo med strankama je veliko, v trenutnem mandatu ima vladajoča stranka rekordno večino: 39 sedežev v parlamentu z 69 poslanci. Kljub izredni mobiliziranosti volilnega telesa pred volitvami pa Maltežani niso pretirano aktivni državljani. Seveda so politične debate del vsakdanjika, a njihov angažma se tu tudi konča.

Opozorili ste še na en zanimiv podatek: da je na Malti kar 365 cerkva, torej povprečno več kot ena cerkev na vsak kvadratni kilometer otoka. Kako velik vpliv ima vera v življenju Maltežanov?
Vera ima predvsem med starejšimi generacijami še vedno velik vpliv. Podobice Marije in Jezusa lahko srečaš na vsakem koraku. Hiše, ki podobno kot v Angliji poleg številke nosijo še ime, so velikokrat poimenovane po svetnikih ali drugih likih iz Biblije. V poštnih nabiralnikih se vsake toliko časa znajde kakšen letak, ki povprašuje o moralnosti tvojega življenja ali nagovarja z alternativami Darwinovi teoriji evolucije. Težko je soditi, koliko ljudi tako propagando jemlje resno.

Eden izmed najočitnejših in tudi turistično zanimivih dogodkov so vaške feste. To so prazniki svetnika, ki mu je posvečena lokalna cerkev. Začnejo se v maju in trajajo nekako do oktobra. Priprave na praznovanje, ki po navadi poteka čez podaljšani konec tedna, se v nekaterih vaseh začnejo že mesece prej. Vaščani organizirajo koncerte pevskih zborov in pihalnih orkestrov, povorke in proslave. V zadnjem tednu okrasijo celotno vas s pisanim okrasjem, lučmi in baloni. Pomemben del vaške feste pa je seveda ognjemet. Po prvih nekaj mesecih življenja na Malti se teh skoraj naveličaš, saj jih predvsem med poletjem lahko vidiš skoraj vsak dan. Poleg tradicionalnih ognjemetov si pripravijo tudi ognjemete na ulici. Pirotehniko pritrdijo na doma sestavljene gibljive konstrukcije, ki pod silo raket za kratek čas oživijo. Pogosto se zgodi, da se kakšna izmed konstrukcij razleti in osvobojena raketa poleti v množico opazovalcev. Spremljanje teh predstav je torej lahko precej adrenalinsko početje.

IZ PRVE ROKE