Celjanka v povprečju na mesec preživi v Dubaju od deset do 15 dni. Preostale dni pa potuje na krilih ene izmed največjih letalskih družb na svetu. V največje mesto Združenih arabskih emiratov jo je pripeljal oglas, na katerega se je prijavila in na koncu prestala vse preizkuse.

"Kljub izjemno dobri službi, ki jo opravljam v Dubaju, si dolgotrajnega življenja v Dubaju ne znam predstavljati in se definitivno želim vrniti nazaj v Slovenijo," priznava Ratejeva.

Več pa si lahko preberete v pogovoru spodaj.

Tamara, v nasprotju s številnimi Slovenci, ki zbirajo čez leto denar za počitnice v Dubaju, je pri vas zgodba ravno nasprotna. Ravno zdaj ste na dopustu v Sloveniji, čaka pa vas znova odhod v službo v Dubaju. Kakšen temperaturni šok vas vsakič pričaka, ko se vrnete tja?
Vsakič, ko stopim z letališča v Dubaju, je razlika v temperaturi približno 20 stopinj Celzija in v tistem trenutku, ne vem, ali bi bilo boljše, da se skrijem nazaj v letališko zgradbo ali poskušam, kar se da hitro, najti taksi, ki me bo odpeljal domov.

Dubaj je za marsikoga sinonim za meko luksuza in posla. Kako vas je pot zanesla tja? Kako ste prej gledali nanj?
Do selitve v Dubaj je prišlo čisto nepričakovano, ko sem se spontano odločila poskusiti srečo na enem izmed Open dayev (njihova različica razgovorov za službo), ki ga letalska družba Emirates v Sloveniji prireja nekajkrat na leto. Na Dubaj sem takrat in tudi še zdaj gledam kot na precej luksuzno počitniško destinacijo.

Kako ste prišli do informacij, kaj vas čaka v Dubaju, še preden ste odšli tja? Spletne strani - z izjemo blogov - so precej skope z uporabnimi informacijami, kaj vse potrebujete za uspešno selitev tja.
Še preden sem sploh odšla na razgovor, sem na YouTubu zasledila kanal Lise Singel, nekdanje stevardese pri družbi Emirates in na podlagi njenih videov pridobila zelo veliko informacij o poteku razgovorov, službi sami, življenju v Dubaju in podobno. Prebrala sem tudi kar nekaj blogov in člankov. Vse druge pomembne informacije o selitvi, poteku šolanja, nastanitvi in še bi lahko naštevala, pa sem dobila neposredno od družbe Emirates.

Kaj je pravzaprav Dubaj za vas danes: dopustniška točka, kjer imate tudi službo, ali le mesto, kjer vas čaka služba? Kar želim vprašati je, koliko se ta podoba "sanjske destinacije za dopust" spremeni, ko ste tam zaposleni?
Odkar živim v Dubaju, nanj gledam kot na mesto, kjer imam službo, saj mesečno v Dubaju preživim zgolj od deset do petnajst dni, večino katerih, zaradi razgibanega urnika dela, namenim počitku. Preostali prosti čas pa največkrat preživim z novimi prijatelji z vseh koncev sveta, ki v Dubaju postanejo tvoja "nadomestna" družina.

Letalska družba Emirates je postala priljubljen cilj za iskalce zaposlitve po vsem svetu, toda kaj vse je treba prestati, da lahko postaneš del njihove "posadke"?
Vsak, ki si želi postati del njihove "posadke", mora skozi izbirni postopek, ki je sestavljen iz več delov. Open day se začne z oddajo življenjepisa, čemur sledijo skupinske naloge, kjer preverijo naše komunikacijske sposobnosti in sposobnost sodelovanja v skupini ter sposobnost reševanja težav, povezanih s strankami. Temu sledi test znanja angleškega jezika in po uspešno opravljenih zgoraj navedenih postopkih še poglobljen intervju z rekruterjem.

Imate morda kakšen podatek, koliko Slovencev je zaposlenih pri družbi Emirates?
Točnega števila žal ne poznam, mislim pa, da je trenutno zaposlenih že več kot 70 Slovencev.

Kakšna je razlika, če je tvoj nadrejeni Arabec ali Slovenec?
Redne službe v Sloveniji pred odhodom v Dubaj nisem imela, tako da bi na to vprašanje težje odgovorila, predvsem pa tudi zato, ker letalska družba Emirates zaposluje ljudi veliko različnih narodnosti, kar pomeni, da na skoraj vsakem poletu tvoj "šef" prihaja iz druge države, prav tako kot tudi večina posadke. Vsi zaposleni moramo biti prav zaradi tega zelo pozorni na kulturne razlike na delovnem mestu, ki pa obenem delo naredijo toliko zanimivejše.

V oglasih za službe pri nas velikokrat zasledimo Dubaj. Predvsem v zadnjem času opažam oglase za pomoč v hotelirstvu. Toda na koncu ti delodajalci ponujajo zaslužek v vrednosti od 880 do 960 ameriških dolarjev in povrhu še stanovanje, ki bi ga moral zaposleni deliti s sodelavcem. Lahko s prej omenjenim zneskom posameznik pride čez mesec?
Z zgoraj omenjenim zneskom se v Dubaju da preživeti, če vam delodajalec krije stroške stanovanja, vključno z elektriko, vodo itd. Zavedati se je treba, da je življenjski standard tam nekaj čisto drugega, kot pa je v Sloveniji. Veliko višje so cene hrane, interneta in televizije, zdravstva ... Da o višini najemnin za stanovanja, sploh ne govorim. V Dubaju je zelo pogost pojav, da podjetje, pri katerem si zaposlen, poskrbi za nastanitev, kjer zaposleni živi s sodelavcem, vendar osebno to vidim zgolj kot pozitivno stvar, saj imam srečo, da živim z zelo dobro prijateljico, ki sem jo spoznala v Dubaju.

Kakšni so stroški za tujca, ki dela v Dubaju? Poleg tega, da je treba plačevati delovni vizum …
Tujec, ki v Dubaju opravlja službo stevarda ali stevardese, ima mesečno približno od 500 do 1.000 evrov stroškov, odvisno seveda od posameznikovega življenjskega sloga. Sama imam mesečno stroške torej samo s hrano, internetom, telefonijo in kozmetiko, ki je v moji službi nuja. Če pa si zaposlen pri podjetju, ki za svoje zaposlene ne poskrbi kot letalska družba Emirates in v Dubaju preživiš celoten mesec, potem dobrih 900 evrov za preživetje definitivno ni dovolj.

Pri nas je v navadi, da so proste sobote in nedelje, v Dubaju so prosti petki in sobote. Kakšen pa je vaš delovnik? Koliko časa sploh preživite v Dubaju in koliko v zraku?
Res je, v Dubaju so prosti petki in sobote, ko pa opravljaš delo letalskega osebja, vikendi enostavno ne obstajajo več. Moj delovnik je zelo razgiban, nerutinski in vsak mesec drugačen. V povprečju mesečno preživim v zraku od 80 do 120 ur, kar pomeni, da opravim približno od šest do osem "potovanj". Nekateri so kratki "turnaround" poleti, npr. v Indijo, s katerih se vrnem v Dubaj še isti dan, nekateri pa daljši "layover" poleti v Evropo, Avstralijo in Ameriko, kjer preživimo vsaj 24 ur, preden se vrnemo nazaj v Dubaj na zaslužen počitek. V Dubaju sem tako po navadi le od 10 do 15 dni mesečno.

Kakšne delovne pogoje omogoča letalska družba? Namreč ravno zdaj smo lahko spremljali zgodbo blizu Dubaja, kako je letalski prevoznik Qatar Airways omilil pravila glede članov kabinskega osebja, ki jim do zdaj ni bilo dovoljeno, da v prvih petih letih po zaposlitvi zanosijo ali se poročijo.
Menim, da družba Emirates zaposlenim omogoča zelo dobre delovne pogoje. Kot sem že omenila, nam nudijo nastanitev in poskrbijo za zelo veliko mesečnih stroškov, omogočajo nam potovanja po precej nižjih cenah, prav tako so teh ugodnosti deležni naši družinski člani. Zaposleni se lahko brez težav poročijo, obstaja pa pravilo, da mora stevardesa, ki je pri družbi Emirates zaposlena manj kot tri leta, dati odpoved v primeru zanositve, če ji podjetje ne more ponuditi službe kot "ground staff". Stevardesam, ki pa so zaposlene že več kot tri leta, nudijo plačan porodniški dopust.

Dubaj je stičišče za več kot 220 narodnosti. Koliko časa potrebuješ, da osvojiš njihovo kulturo in posel?
Osebno s sprejemanjem mešanice vseh teh kultur nisem imela težav. Če si prijazen do ljudi, ki živijo okoli tebe, in spoštuješ njihovo kulturo in način življenja, je prehod v novo kulturo zelo lahek. Največji kulturni šok sem doživela v nakupovalnem središču, kjer sem imela prvi stik z večjim številom domačink, ki so bile zakrite od glave do pet, vendar to zelo hitro postane del vsakdana in po nekaj tednih se ti nič več ne zdi nenavadno.

Kako družba gleda na ženske glede na to, da je to muslimanski svet, kjer je veliko tujcev? Kje lahko hodite po Dubaju brez pokrival?
Ženske se v Dubaju zelo spoštuje, ne glede na to, od kod prihajajo in katere vere so. Muslimanke so v javnosti seveda pokrite, nekatere si zakrijejo samo lase, nekatere pa prekrijejo celotno telo. Čeprav je to muslimanski svet, v Dubaju živi kar 80 odstotkov tujcev različnih veroizpovedi in se od žensk, ki nismo muslimanke, ne pričakuje, da se zakrivamo. Obstaja nenapisano pravilo o nošenju manj oprijetih oblačil, zelo zaželeno je tudi, da imamo ženske pokrita ramena in kolena, vendar v primeru, da se tega ne držimo, ne bomo pristale v zaporu, kot pogosto slišimo, bomo pa deležne neodobravajočih pogledov od domačinov.

Kako strašljiva je pravzaprav misel, da je v mestu dovolj vode le za en dan?
Če sem popolnoma iskrena, na to do zdaj nisem niti pomislila. Za pitje in kuhanje uporabljam ustekleničeno vodo, za umivanje in čiščenje pa vodo iz pipe. Do danes, po skoraj enem letu v Dubaju se še ni zgodilo, da vode ne bi bilo.

Glede na to, da so bogate arabske države v tem trenutku pod drobnogledom sveta, predvsem zaradi kritik, da niso sprejele niti enega begunca iz Sirije - ZAE nobenega, me zanima, ali se poročila o begunskem valu v Evropo sploh pojavljajo pri vas? Kako prebivalci Dubaja gledajo na to težavo? Se strinjajo z oblastmi ali izkazujejo solidarnost - zbirajo sredstva za begunce itd.?
Ravno zdaj, v času največjega begunskega vala, sem bila na dopustu v Sloveniji, tako da o poročanjih, strinjanjih oziroma nestrinjanjih v Dubaju nisem seznanjena, sem pa na Facebook strani zaposlenih pri družbi Emirates zasledila podatke o zbirnih akcijah sredstev za begunce, kar kaže na solidarnost tujcev, ki delajo v Dubaju.

Družba je hierarhično razdeljena, a v državi se cedita med in mleko predvsem za domačine in mogoče zahodnjake, kako pa je z revščino? Kako se vidita ta blišč in beda na istem mestu?
Tako kot v vsaki svetovni metropoli, kjer je na eni strani svet bogatih in na drugi svet revežev, so tudi v Dubaju opazne razlike, vendar te niso tako drastične. Največkrat se luksuz bogatih odraža v njihovih avtomobilih, jahtah in podobno, beda pa je v tem mestu precej dobro zakrita, saj je na ulicah sploh ni mogoče opaziti.

Slovenci veljamo za smučarski narod in glede na to, da tudi v Dubaju najdemo smučišče, kjer celo potekajo mednarodne tekme v smučanju, me zanima, ali ste ga že preizkusili?
Žal nisem ena izmed tipičnih Slovenk, saj ne znam smučati, tako da smučišča v Dubaju še nisem preizkusila. Mogoče pa bi se v kratkem lahko odšla vsaj sankat (smeh)?!

Kakšen je najboljši način za potovanje po mestu? Kako je s prometom in predvsem s kaznimi za napačno parkiranje?
Najboljši in najlažji način za potovanje po mestu so taksiji in metro, ki pa je večino časa zelo zaseden, po drugi strani pa izjemno čist in poceni. Promet v Dubaju je po mojem mnenju precej kaotičen, mislim, da tam še kar nekaj časa ne bom sedla za volan.

Ste že prestali njihov tečaj za vozniški izpit? Kako se razlikuje od slovenskega?
Ne, nisem in mislim, da ga tudi ne bom, saj iz Slovenije definitivno nisem navajena tako nore vožnje. O razlikah o opravljanju vozniškega izpita nisem prepričana, moramo pa Slovenci v Dubaju vozniški izpit opraviti ponovno, medtem ko lahko določene narodnosti njihov domač vozniški izpit enostavno zamenjajo za arabskega. Definitivno pa sta tako menjava vozniškega izpita kot ponovno opravljanje precej velik denarni zalogaj.

Kako pa je v tem "modernem Babilonu" s hrano? Katere sestavine oz. živila od doma najbolj pogrešate?
Arabska hrana mi je zelo dobra, precej pikantna, ampak definitivno drugačna kot hrana, ki smo jo navajeni od doma. V trgovinah so na voljo živila iz skoraj vseh delov sveta, vendar pa je hrana v Dubaju občutno dražja, tako v trgovini kot tudi restavracijah. Malo smešno, vendar vseeno od doma najbolj pogrešam bučno olje in vegeto (smeh).

Kaj je huje: prah v Sloveniji ali puščavski pesek v Dubaju, ki ga lahko kaj hitro dobiš v svoje stanovanje, če okna ne tesnijo dovolj? Še posebej v deževnih oz. vetrovnih dneh.
Brez dvoma puščavski pesek v Dubaju. Dokler ne doživiš prvega puščavskega viharja, si enostavno ne moreš predstavljati, kako je to videti, milo rečeno - pesek je povsod. Takrat stanovanja ne zapustiš, razen če je res nujno, in upaš, da okna v stanovanju res dobro tesnijo. Dež pa je v Dubaju tako redek pojav, da si kdaj pa kdaj, ko sem na "layoverju", resnično zaželim dežja.

IZ PRVE ROKE: