Pred dvema letoma je ta otok na severu obiskala s prijateljem, pol leta zatem pa je dobila možnost, da igra nogomet na jugovzhodu Islandije. Trenutno živi v mestecu Stokkseyri na jugozahodu države, ki ima 600 prebivalcev, velika prednost tega predela Islandije pa je, da je znan kot najbolj sončen na celotnem otoku. V mestu je osnovna šola do petega razreda, bencinska postaja, muzej in bazen, do najbližjega večjega mesta, Selfoss, kjer imajo nakupovalne centre, zdravnika in srednjo šolo, pa je oddaljen približno 20 minut vožnje z avtomobilom.

Urška trenutno dela na bazenu v domačem Stokkseyriju in dokončuje izobraževanje za farmacevtskega tehnika, ki ga je začela v Sloveniji, po končani šoli pa si želi poiskati zaposlitev v glavnem mestu ali pa njegovi bližini. Pomemben del njenega življenja predstavlja nogomet, ki je tudi razlog, da se je na Islandijo sploh preselila, tam pa je ostala zaradi ljubezni.

Kako ste "pristali" na Islandiji?
Prvič sem za Islandijo slišala, ko je v Mariboru nastopal islandski bend Sigur Ros. Ker mi je bila glasba zanimiva in neznana, sem preverila, od kod so. Naslednje leto sva s prijateljem odpotovala na Islandijo na roadtrip. Takrat si nisem mislila, da bom kadar koli "pristala" tukaj. Imela pa sem se namen vrniti na otok v poletnem času, ko je vse zeleno in so temperature nekoliko prijaznejše. A usoda je imela svoje načrte: samo pol leta pozneje sem namreč dobila možnost igranja nogometa v Höfnu in seveda sem jo sprejela z odprtimi rokami.

Ob omembi Islandije je prva asociacija, ki jo dobi večina, verjetno gejzirji in ognjeniki, potem je tu še oddaljenost, tretja bi bili ribiči. Kako bi vi na kratko opisali Islandijo?

Opisala bi jo kot deželo, ki prav vsakega navduši s svojimi naravnimi lepotami. Obiskati bi jo morali vsi, ki si želijo videti nedotaknjeno naravo in nočejo biti del množičnega turizma. To je dežela brez insektov, kjer se vreme spreminja ves čas, zato je vremenska napoved nekoliko nepredvidljiva.

Kakšen je utrip življenja v primerjavi z Mariborom? Kaj je glavna razlika: pozitivna in negativna?
Kakšni so Islandci? So nam kaj podobni ali ne?
Rekla bi, da je tukaj manj zavisti. Razlika je predvsem v miselnosti, življenje poteka precej počasneje. Ljudje živijo bolj sproščeno, v službi je manj stresa in pritiska. Ljudje so dobre volje in se kaj dosti ne pritožujejo. Ni nestrpnosti do drugačnih. Me ne preseneča, da se Islandci že nekaj let uvrščajo med najsrečnejše - vesele narode na svetu.

Sem iz Maribora, ki je po številu prebivalcev primerljiv z Reykjavikom, tako da bi rekla, da niti ni neke razlike med njima. Pozitivna stran bi bila, da je tukaj boljše nočno življenje kot v Mariboru, več klubov, konec tedna se v "downtownu dogaja veliko". Kot negativno razliko pa bi ocenila, da tukaj ljudje ne hodijo veliko na sprehode, manj kot pri nas je tudi "kofetkanja".

Je kakšna islandska posebnost, ki ste se je težko privadili?
Težko se je navaditi na veter, ki piha ves čas. Tudi poleti, ko je idealnih 15 stopinj Celzija in sončno, naredi veter zelo veliko razliko.

Takoj zatem pa, da ne uživajo veliko juh, tiste, ki so na jedilniku, pa vsebujejo veliko smetane in imajo vse isti okus. Ne uživajo veliko solate, na krožniku je servirana bolj za okras in brez kakršnega koli olja ali preliva. Ker tukaj nič ne uspeva naravno, je v trgovini zelo težko dobiti kakovostno sadje in zelenjavo. Doma v Sloveniji se ne zavedamo, kakšen luksuz je, ko lahko ješ svežo solato, tisto, ki jo je babica malo prej nabrala na vrtu.

Tujcem je nenavadno tudi to, da se riganje v javnosti ne šteje za nevljudno, Islandci pa tudi radi govorijo, medtem ko vdihnejo zrak vase, kar je videti zares čudno.

Kot neprijetnost bi tudi lahko omenila ptice kría, ki so zelo zaščitniške in napadalne. Če greš na sprehod ob obali, se lahko nevede znajdeš blizu gnezd. Najprej te nekaj časa obletavajo, potem pa se zaletavajo v glavo.

Kako ste se navadili na precej nižje temperature, kot so doma?
Marsikdo tukaj mi je že rekel, da nikoli ni napačnega vremena, samo napačna obleka. Ne morem reči, da se strinjam s tem. Mislim, da se še nisem navadila na vreme tukaj. Vse ob svojem času. Najvišje poletne temperature so okoli 15-17 stopinj Celzija, pozimi pa te zazebe do kosti pri -10.

Kako pa se spopadate z dolgimi nočmi pozimi in dolgimi dnevi poleti? Predvidevam, da je to psihično in tudi fizično zelo naporno?
Ko sem prišla, sem imela nekaj časa težavo, saj so se dnevi daljšali. Res je čudno, ko pogledaš na uro in kaže polnoč, zunaj pa je tako svetlo kot podnevi. Telo potrebuje nekaj časa, da se temu privadi. Pozimi pa se mi ne zdi tako težko prenašati dolgih noči. Daniti se začne šele okoli 10., 11. ure dopoldne, sonce pa se skrije okoli 16., 17. ure, kar je podobno kot pri nas.

Islandija velja za deželo gejzirjev in tudi ognjenikov. Kako dejavni so ognjeniki? Kakšen odnos imajo Islandci do njih: je to strahospoštovanje ali se z njimi pač ne ukvarjajo?
Ognjeniki so dokaj dejavni, če ne nad, pa pod površjem vsakih nekaj let. Zadnji izbruh je bil lani avgusta na ledeniku Vatnajökul - Bárðarbunga in je trajal do februarja letos. V strahu so samo tisti, ki živijo neposredno zraven njih, drugi pa se ne ukvarjajo kaj dosti s tem.

Menda so v vsaki vasi na Islandiji bazeni. Je to res? Je kopanje tako značilno za Islandce, kot je recimo za Fince savna?
Ja, res je. Še vsako najmanjše mesto ima svoj bazen in kopanje je zelo značilno zanje. Otroci do 18. leta, starejši od 68 let in ljudje s posebnimi potrebami imajo kopanje zastonj. Islandci zelo radi prakticirajo tudi knajpanje: torej iz vode, ki ima 42 stopinj Celzija, na 0 stopinj Celzija. Bazeni so po večini zunanji in na manjših bazenih se v "hot tub" streže tudi kava.

Veljajo pa tudi veliko strožja pravila glede higiene: pred vstopom na bazen se moraš gol oprhati.

Islandija je turistično zelo privlačna destinacija. Kot sem brala, je poletje najboljši čas za njen obisk. Je kriza po Evropi vplivala na obisk v zadnjih letih?
Po krizi je potovanje na Islandijo postalo finančno ugodnejše, ker je vrednost krone padla. Turizem se je razcvetel in še raste. Julij, avgust in september so temperaturno res najugodnejši meseci za potovanje, temu primerne - višje - pa so tudi cene. Največ turistov prihaja iz ZDA, Kanade in pa Francije.

Ali Islandci (bodisi poslovno bodisi zaradi šolanja) odhajajo z otoka v tujino ali so lokalpatrioti? Kako pa sprejemajo tujce? Jih je veliko?
Po krizi leta 2008 se je standard znižal in mladi se pogosteje odločajo za odhod v tujino, največkrat v druge skandinavske države in pa Kanado. Mislim, da niso kaj dosti lokalpatrioti, smo Slovenci bolj. Ker so po naravi dokaj odprti in ima mlada populacija zelo dobro znanje angleškega jezika, jim selitev ne predstavlja težave.

Tujcev je okoli sedem odstotkov, največ med njimi je Poljakov, ki večinoma opravljajo dela v predelovalnicah rib in druga nizkokvalificirana dela. Zaradi strogega režima vizumov je za ljudi, ki niso iz EU-ja, zelo težko dobiti papirje. Najprej bodo zaposlili Islandca, potem dobi priložnost nekdo, ki je iz EU-ja, in šele nato vsi drugi. Tujce sprejemajo dobro, sama nimam nobene negativne izkušnje, ravno nasprotno, do mene so bili tukaj več kot prijazni.

Načeloma vedno vemo, da se govori o Islandcih, ko slišimo značilno končnico -dottir oz. -son. Ali lahko razložite, kako poteka to "imenovanje"?
Povedano enostavno: če je očetu ime Gunnar, bo hči dobila priimek Gunnarsdottir in sin Gunnarsson.

Velikokrat se v povezavi z Islandijo govori tudi o degeneriranosti prebivalcev skozi stoletja zaradi družinskih povezanosti?
Tukaj so si vsi v sorodu. Torej sorodstvene povezanosti grejo v 5., 6. koleno nazaj. V manjših, bolj oddaljenih mestih se zgodi, da sta si partnerja v sorodu tudi manj kot dve ali tri kolena. Za preverjanje tega imajo narejeno spletno stran islendingabok.is, kjer lahko vsak preveri sorodstveno povezanost s katero koli osebo.

Kako pa je z islandsko kulinariko: verjetno se človeku, če ne je rib, kar slabo piše?
Poleg jastoga, morskega psa, lososa in drugih rib se veliko poje tudi jagnjetine. Znano je, da imata Nova Zelandija in Islandija najokusnejšo jagnjetino na svetu. Sama tukaj ne jem kaj dosti ne enega ne drugega, temveč skušam ohranjati svoj domači jedilnik. Mama in oče mi redno pošiljata bučno olje, zdrob, polento in druge stvari.

Brala sem, da se na Islandiji začenja sezona kitolova? Kakšno je javno mnenje med ljudmi o tem? Je to zanje nekaj običajnega ali se pojavljajo protesti?
Letos naj bi pobili okoli 150 kitov. Mnenja se zelo razlikujejo, nekateri so za, drugi spet ne. Trenutno ni nobenih protestov.

Nekje sem prebrala, da ni McDonald'sa, da pa Islandci spijejo zelo veliko kokakole?
McDonald'sa ni tukaj že od leta 2009. Slišala sem kar nekaj različic, zakaj ga ni. Ena izmed teh je, da Islandci niso želeli jesti uvoženega mesa, McDonald's pa ni želel kupovati tamkajšnjega mesa. Posledično se je zmanjšal promet in restavracija se je zaprla. Mislim, da ga niti nihče ne pogreša, imajo pa veliko drugih verižnih restavracij. In res je glede kokakole: spijejo je več kot kateri koli narod.

Kako pa najraje preživljajo prosti čas? Je res, da islandske mame pogosto pustijo vozičke z dojenčki pred lokali, v katerih pijejo kavo s prijatelji?
Odvisno je od tega, kje živijo in kaj mesto ponuja. V Reykjaviku je preživljanje prostega časa dokaj podobno našemu, v manjših mestih pa so ljudje bolj kot ne omejeni na svoje domove. Islandske mame res puščajo vozičke z dojenčki pred lokali. To je pri njih že dolga tradicija. Otrok mora biti zunaj na zraku v vsakem vremenu, da se mu bo izboljšal imunski sistem.

Kako pa so Islandci s športom? Kateri je številka ena?
Dolgo je bil najbolj priljubljen šport glima, gre za neko obliko rokoborbe, ki sega že v čase Vikingov. V zadnjih 40, 50 letih pa sta na prvem mestu nogomet in rokomet. Rokomet je na prvem mestu, nogomet pa ne zaostaja kaj dosti. Veliko mladih se raje odloča za nogomet, tudi zaradi zadnjih uspehov državne reprezentance.

Ksenja Tratnik

IZ PRVE ROKE