Urban dela na enem od desetih najbolj priznanih igrišč za golf na Kitajskem, Suzhou Taihu International Golf Club. Tam opravlja dve glavni nalogi: kot vodja operacij (executive operation manager) je del ekipe, ki se ukvarja z logističnim delovanjem igrišča, je pa tudi glavni trener akademije za golf. Petra živi v Šanghaju in dela za Gorenje Asia, pri katerem je trenutno del marketinške ekipe. Ob prihodu na Kitajsko človek vsekakor pomisli na kulturni šok. Kako pa sta se s tem spoprijela onadva?

"Odprla so se mi vrata v nov in nepoznan svet"
"Od mojega prvega kulturnega šoka je minilo že kar nekaj let. Takrat sem se odpravljal na enoletni študij kitajskega jezika in kulture. Študiral sem v provinci Šandong, v mestu Džinan. Bila je kar težka preizkušnja, a na srečo sem vztrajal do konca. Odprla so se mi vrata v neki čisto novi in nepoznani svet. Zadnje čase doživljam večji kulturni šok, ko se vrnem domov, v Slovenijo, kot pa tu na Kitajskem," je povedal Urban, Petra pa je dodala, da je bil zanjo kulturni šok ogromen.

"Priti iz tako majhne države, kot je Slovenija, v državo, v kateri je največ prebivalcev na svetu, ni majhen zalogaj, ampak skorajda nujno potreben, saj ti razširi obzorje in neverjetno spremeni mišljenje o življenju na splošno. Vsekakor je kulturni šok za marsikoga strašljiv, vendar je vredno vztrajati, saj se, ko ga premagaš, spremeniš," je povedala Petra.

Oba pravita, da so Kitajci do tujcev prijazni in da nikoli nista bila žrtve rasizma, pa vendar so odprti le do neke meje, ki pa jo kot tujec redko presežeš. Petra se nikoli ni čutila zelo povezana z njimi, a to zaradi kulturnih razlik in različnega pogleda na svet. Ker je zaposlena v slovenskem podjetju, ima še zmeraj vsakodneven stik s Slovenci, nedavno pa je slovenska skupnost ustanovila Slovenski poslovni klub na Kitajskem “Adria”, ki občasno organizira seminarje, dogodke in piknike. Če le ima možnost, se rade volje pridruži.

Z znanjem kitajščine lahko daleč prideš
Strinjata se, da sta zaradi njunega znanja kitajščine dostopna ljudem na povsem drugi ravni, saj s tem izkazujeta spoštovanje do njihove kulture in predvsem pripravljenost na učenje. Znanje jezika jima je odprlo poti do priložnosti, ki jih drugače ne bi imela. Urban je priznal, da si lažje najde prijatelje med Kitajci, Petra pa je ob tem povedala, da so v komunikaciji s Kitajci določene teme manj sprejemljive.

Kako pa poteka njuno vsakdanje življenje? "Moje življenje tukaj je razpeto med dve mesti - Suzou in Šanghaj. S privajanjem nisem imel večjih težav. Hrana, vreme in druge navade so mi bile že poznane od prej, sem pa tokrat prvič resno zaposlen tukaj, in to kar v kitajskem podjetju. To je precej veliko nasprotje od preteklih izkušenj, saj pet dni na teden praktično ne srečam nobenih tujcev. Delam v kitajskem kolektivu, v katerem se ukvarjamo s kitajskimi gosti. Veliko bolj intenzivno doživljam kitajski način življenja, kot sem ga prej. Posledično se tudi hitreje učim lokalnih kulturnih in jezikovnih specifik," je povedal Urban.

Petra je povedala, da je njeno življenje v Šanghaju izjemno razgibano in hektično, saj je dela veliko. "Razmere na Kitajskem so lahko za marsikaterega tujca nekoliko težavnejše, a imam občutek, da se kljub vsej onesnaženosti, ogromno ljudem, občasno neugodnim vremenskim razmeram in specifičnim kitajskim navadam lahko v Šanghaju počutiš zelo dobro. Res pa je, da k temu pripomorejo tudi ljudje, ki te v novem okolju obkrožajo," je še dodala.

Na Kitajsko brez predsodkov in odprte glave
Kaj bi Urban in Petra svetovala vsem, ki bi se radi preselili na Kitajsko? Jima je kdaj žal, da sta se preselila tja? Petra je dejala, da vsem, ki si želijo poskusiti življenje na Kitajskem, svetuje, naj gredo tja brez predsodkov in odprte glave. "Popolnoma pripravljen na tak podvig je nemogoče biti, a kakšna knjiga o zgodovini in filozofiji pride še kako prav, da lahko človek bolje razume, zakaj so ene stvari tu takšne, kot so. Zagotavljam pa, da bo izkušnja nepozabna," je povedala Petra. Ob tem je dodala, da svojega življenja trenutno nikakor ne vidi v Sloveniji, a da prav tako ne more reči, da bo za vedno ostala na Kitajskem.

"Vsem, ki bi se radi preselili na Kitajsko, svetujem, naj se pripravijo na zelo težko preizkušnjo, ki pa bo poplačana z bogatimi in zanimivimi izkušnjami in poznanstvi. Pomembno je, da se ljudje ne ustrašijo, na stvari je treba gledati z odprto glavo. Vsak dan boste opozorjeni na to, kako pomembno je sprejemati drugačnost in kako živeti z drugačnimi od sebe. To je vrednota, ki bi se jo marsikateri Slovenec lahko priučil. S poslovnega vidika pa se zakonodaja za zaposlovanje tujcev ves čas zaostruje. Najlažje je angleškogovorečim narodom, ki z lahkoto najdejo zaposlitev kot učitelji angleščine. Kitajska je tudi zelo radodarna do ljudi s specifičnimi znanji in veliko delovnimi izkušnjami," je povedal Urban.

Urban bi se rad čez dve leti preselil bližje Sloveniji, saj se mu ne zdi, da bi lahko na Kitajskem živel daljše obdobje. Glavni razlogi so seveda onesnaženost okolja, težave z zagotavljanjem varnosti živil in previsoka gostota prebivalstva. Kitajska mu v tem trenutku ponuja možnost, da si nabere nekaj pomembnih izkušenj, pridobi boljšo izobrazbo in razišče delček sveta, ki mu je iz Evrope težje dostopen. Ko se bodo gospodarske in politične razmere v Sloveniji izboljšale, bo začel tudi resneje razmišljati o vrnitvi domov.

Maja Kovač