V skladu z osnutkom zakonodajnega predloga, ki je že v javnem posvetovanju, bo moralo biti več kot 45 odstotkov vse glasbe na lokalnih radiih ali javnih prostorih, grške. S tem želijo promovirati in zaščititi avtohtono glasbo, obenem pa razširjati grščino.

"V globaliziranem okolju nam je glasba v angleškem jeziku skoraj vsiljena," je dejala ministrica za kulturo Lina Mendoni in dodala, da je razširjenost glasbe v grškem jeziku omejena. "Statistika kaže, da grška glasba predstavlja le 30 odstotkov slišane glasbe. Po ustavi imamo dolžnost zaščititi umetnost," je poudarila in pristavila, da zaradi ukrepa radijske postaje ne bi ničesar izgubile – spodbuditi jih nameravajo tako, da v zameno za več grških melodij dobijo več časa za predvajanje oglasov, poroča Guardian.

"Če ne zaščitite grškofonskega repertoarja in ustvarjalcev nacionalne glasbe, bodo ti ogroženi"

Poteze so se razveselili predvsem grški pevci, skladatelji in pisci besedil, ki jih je po denarnici udarila že pandemija covida-19, tudi država jim sicer ne nameni veliko finančne podpore. Potreba po pomoči naj bi bila nujna zdaj, ko so glasbene pravice velik posel, storitve pretakanja digitalne glasbe postajajo vse bolj plodne in celo majhen glasbeni trg, kot je grški, pričakuje podvojitev dobička.

"To je prvič, da poskušamo narediti nekaj za opolnomočenje pesmi v grškem jeziku," je dejala ministrica za kulturo in dodala, da je v nasprotju z nacionalno filmsko in gledališko industrijo država grško glasbeno sceno spregledala.

Po besedah Louke Katseli, nekdanje gospodarske ministrice, ki je zdaj generalna direktorica Edema, organizacije, ki ščiti pravice intelektualne lastnine na glasbenih delih, naj bi Grčija počela to, kar so druge države naredile pred desetletji.

"Če ne zaščitite grškega repertoarja in ustvarjalcev nacionalne glasbe, bodo ti ogroženi," je povedala in dodala, da jih tako zaradi globalizacije in dejstva, da mednarodne platforme vedno bolj promovirajo repertoarje v angleškem jeziku, čez 10 let jih ne bo več. Zakon gre po njeno v pravo smer. "Treba je povečati mešanico glasbe na grškem radiu," je dejal Katseli, ki meni, da morajo spodbuditi mlajše, neznane skladatelje, da bodo lahko še naprej ustvarjali.

"Absurdno je, da bi morali biti filmski ustvarjalci prisiljeni vključiti pesmi v grškem jeziku"

Za mnoge pa je zakon "privlečen za lase in neizvršljiv". Hotelirji so ogorčeni nad možnostjo, da bodo morali v dvigalih in preddverjih letovišč predvajati glasbo, kot je tista v filmu Grk Zorba (Zorba the Greek) iz leta 1964. Vsegrška zveza hotelirjev je dejala, da bi podjetja v tem primeru raje v celoti odstranila glasbo iz skupnih prostorov.

Zasebne radijske postaje so pozvale k umiku predloga zakona, češ da poslušalcem nima smisla vsiljevati še več reklam, levičarska opozicija je ukrep oklicala za nekaj iz navodil desničarskega režima, ki je leta 1967 prepovedal Beatlese in minikrila.

Grška filmska industrija meni, da zakon omejuje svobodo izražanja in namiguje na cenzuro. "Vlada, ki na vse gleda skozi prizmo poslovanja, je zakon pripravila površno," je dejala režiserka Kyriaki Malama. Zakon je namreč v primeru avdiovizualnih vsebin, ki jih financira držav, strožji – tam kvota grške glasbe znaša 70 odstotkov. "Absurdno je, da bi morali biti filmski ustvarjalci prisiljeni vključiti pesmi v grškem jeziku, v nasprotnem primeru pa tvegati izgubo vladnih sredstev. Ta vlada nas vrača v mračna obdobja v naši zgodovini," je še dodala.

Obenem je poudarila, da so iz predloga zakona, ki naj bi pomagal glasbeni industriji, izključeni skladatelji, katerih skladbe so izključno orkestralne, mlajši pisci pesmi, katerih besedila so bila pogosto v angleščini, in izvajalci, ki se osredotočajo na džez, rock in alternativno glasbo.

Da bi pomirila kritike, je Mendoni obljubila, da bodo kritične glasove pred dokončno odločitvijo upoštevali.