V visokogorju in sredogorju je zapadlo veliko snega, zato Planinska zveza Slovenije (PZS) opozarja, naj hribolazcev med prvomajskimi prazniki ne zavedejo spomladanske razmere v dolini, saj ga lahko tako na planinskih poteh pričakujejo marsikje nad višino 1000 metrov. Posebno pri obiskovanju visokogorja, kjer je tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, ponekod pa je pod napihanim snegom lahko tudi sodra ali babje pšeno, veljajo vsa priporočila za zimski obisk gora.

"Izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah in telesni pripravljenosti. Potrebujemo zimsko opremo – cepin, dereze in čelado – in znanje uporabe te opreme," je dejal strokovni sodelavec PZS-ja in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Poudaril je, da klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg zahtevajo še več previdnosti, v tem času pa je najbolj nevarno zapadno kamenje.

"Če vaša načrtovana pot poteka pod stenami, priporočamo, da se v območju sten zadržujete zgodaj zjutraj," je še dodal. Pred odhodom v gore oz. hribe je poleg načrtovanja poti pomembno, da v dolini gornik nekomu pove, kam se odpravlja, kakšni so njegovi cilji in kdaj se namerava vrniti.

Nikamor brez nahrbtnika

Na pot se mora človek ne glede na to, ali bo dejavnost hoja, kolesarjenje, tek, odpraviti z nahrbtnikom, v katerem naj bo vedno obvezna planinska oprema – osebni komplet prve pomoči, naglavna svetilka z rezervno baterijo, aluminijasta folija, velika črna vreča ali bivak vreča za toplotno zaščito v primeru nesreče ali nenačrtovanega bivaka, mobilni telefon s polno baterijo, tiskani planinski zemljevid novejše izdaje in kompas.

Ne sme manjkati niti železna rezerva – visokoenergijska hrana z dolgim rokom trajanja in zadostna količina brezalkoholne, izotonične tekočine –, zaščita pred močnim pomladnim soncem, vetrom in mrazom ter polvisoki ali visoki čevlji s kakovostnim podplatom.

Ko se zdi, da je za vzpon ali sestop prepozno, naj se pohodnik raje obrne ali si izbere drug cilj

"Sneg je zjutraj trd in pomrznjen, predvsem na prisojnih legah pa se lahko že zgodaj dopoldne ojuži. Vzpon v območju strmih pobočij in zasneženih grap opravite v zgodnjih jutranjih urah, saj se lahko sneg že sredi zmehča do te mere, da cepin in dereze ne morejo več opravljati svojih nalog," je poudaril Šerkezi in dejal, da je treba v mislih vedno imeti tudi čas vrnitve.

"Za varno vrnitev iz strmih zasneženih terenov, kot je Triglav, moramo nevaren del ture končati v času, ko je sneg še trd in kompakten. V lepem in toplem vremenu je to lahko že v poznih jutranjih urah," je nadaljeval in dodal, naj se v primeru, ko se zdi, da je za vzpon ali sestop prepozno, pohodnik raje obrne ali si izbere drug cilj.

Za ferate potrebne izkušnje

Toplejši dnevi utegnejo ljubitelje gora zvabiti tudi na zahtevnejše cilje na nižji nadmorski višini. "Če se odpravite na eno od obljudenih zavarovanih plezalnih poti oz. ferat, imejte v mislih, da zanjo potrebujete izkušnje. V nasprotnem primeru se nanjo raje podajte skupaj z usposobljenim vodnikom, pri katerem preverite kompetence," je rekel Šerkezi in opozoril na nujnost čelade, plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta.

"Izogibajte se gneči, pred obiskom zavarovane plezalne poti pa preverite, ali izbrana pot zadostuje vsem varnostnim zahtevam in ni ena izmed tistih domače izdelave z neprimerno opremo in njeno namestitvijo," je še opozoril.

"Pred obiskom gora oz. koč preverite njihovo odprtost"

Visokogorske koče so še zaprte, odprle se bodo v drugi polovici junija, večina koč v sredogorju in nižje ležeče koče pa v času prvomajskih praznikov odprtih vrat pričakujejo planince. "Pred obiskom gora oz. koč vseeno preverite njihovo odprtost na spletni strani PZS-ja," priporoča strokovni sodelavec PZS-ja Dušan Prašnikar.

Obiskovalcem gora sta lahko kažipot za obisk planinskih koč tudi certifikata PZS-ja okolju in družinam prijazna planinska koča, s katerima se lahko skupno pohvali 50 slovenskih planinskih domov. Te zagotavljajo do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč ter se zavežejo k skrbnemu in celostnemu ravnanju do občutljivega gorskega okolja.