Foto: Peter Vrčkovnik
Foto: Peter Vrčkovnik

Tudi na krajše izlete se odpravite z nahrbtnikom, v katerem naj bo priporočljiva planinska oprema. Pri PZS-ju opozarjajo na prvo pomoč, naglavno svetilko in topla oblačila.

"Človeško telo je v gorah izpostavljeno vetru in mrazu in brez toplih oblačil v nepredvidljivem položaju smo lahko v hudih težavah," svetuje strokovni sodelavec PZS-ja in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

Poledenela podlaga zahteva posebno obutev
Marsikje in sploh na poteh, ki so izpostavljene več obiskovalcem, je zasnežena podlaga postala zbita in zato na njej drsi. Korak ni varen, hoja pa je neprijetna in nevarna. Za varnejši korak uporabite derezice in planinske palice, če boste obiskali poti, ki nimajo večje strmine in nevarnih pobočij, kot so pot na Šmarno goro, Uršljo goro, Sv. Primož nad Kamnikom, Veliko in Menino planino, Tamar … "Takoj, ko imamo opravka s potmi, ki so strme in izpostavljene, moramo uporabiti dereze in cepin, na rokah pa imeti rokavice in seveda oboje znati uporabljati. Predvsem obvladati ustavljanje s cepinom. Sicer nam oboje daje le lažno varnost. Planinske palice skupaj z derezami odsvetujemo, saj so nevarna kombinacija."

Zadnje nesreče s snežnimi plazovi v gorah potrjujejo, da so razmere nevarne in jih ne znajo predvideti tudi najbolj izkušeni. Zaradi tega odsvetujemo obisk gora vsem, ki nimajo izkušenj z gibanjem v zasneženih gorah. Ostalim pa, da se izognejo območjem, ki so izpostavljena in znana kot plazovita. Svetujemo uporabo plazovnega trojčka in plazovnega nahrbtnika, predvsem pa veliko preudarnosti. Naj ne zapeljejo zasnežene strmine, ki kličejo po odlični smuki, saj skrivajo nevarne pasti. Upoštevajte dobronamerna priporočila gorskih reševalcev, kajti vsaka nesreča je nepotrebna.

Matjaž Šerkezi

Nevarnost snežnih plazov
Povsod, kjer je sneg, obstaja nevarnost snežnih plazov. Z vetrom nastajajo klože, ki jih je težko predvideti. Po podatkih Agencije RS za okolje je nevarnost snežnih plazov nad okoli 1400 metrih nadmorske višine znatna, 3. stopnje, nižje pa zmerna, 2. stopnje. V vzhodnem delu naših gora, kjer je snega manj, je meja med 2. in 3. stopnjo nevarnosti nekoliko višje. Predvsem so nevarna strmejša pobočja in številna mesta z napihanim snegom ter grape, kjer se je sneg akumuliral. Tam lahko že ob majhni obremenitvi s strmih pobočij sprožite plaz kložastega snega. Na strmih pobočjih so mogoči tudi posamezni spontani kložasti plazovi, kjer bo prišlo do preobremenitev zaradi napihanega snega.

Snežna odeja se bo zaradi mraza spet le počasi preobražala, lavinske razmere se danes in jutri ter v ponedeljek skoraj ne bodo spreminjale. Sonce zaradi nizkih temperatur ne bo kaj dosti vplivalo na preobražanje snega, razen na prisojnih pobočjih nižjega sredogorja. Predvsem je potrebna velika pazljivost na strmejših pobočjih in na mestih z napihanim snegom.

Pri izbiri cilja bodite iznajdljivi, tudi s pomočjo planinskega zemljevida
Zadnje lepe konce tedna opažajo gnečo in prometni kaos na turističnih planinskih točkah. Pri PZS-ju poudarjajo, da Slovenija ponuja raznolike dejavnosti in z malo priprave in načrtovanja se lahko gneči izognete in s tem prispevate k razbremenitvi posameznih območij. V načrtovanju izleta predvidite rezervni cilj in spremenite načrt, če ob prihodu vidite, da je gneča.

"Poskrbimo, da avtomobil parkiramo na za to prostih mestih in z njim ne zapiramo cest in onemogočamo pretočnosti. Imejmo v mislih, da so intervencijska vozila širša od osebnih vozil in da v primeru intervencije šteje vsaka minuta. Napačno parkirano vozilo lahko pomeni, da nekdo ne bo dobil pomoči pravočasno. S tem smo odgovorni za njegovo življenje. Prav tako ne skušajmo za vsako ceno z avtomobilom pripeljati do točke, ki smo si jo zamislili. Gorske ceste so poledenele in brez primerne zimske opreme in izkušenj hitro obtičimo sredi ceste in s tem ponovno oviramo druga vozila in predvsem intervencijska vozila. Hkrati pa v nevarnost spravljamo sebe in druge udeležence v vozilu," so še pozvali pri PZS-ju.