T. i. "jet lag", s katerim označujemo težave, ki jih ima telo zaradi časovne razlike, je poleg vrnitve domov ena redkih zoprnih stvari na potovanju.

Še pred nekaj desetletji je potovanje iz Evrope v Ameriko ali Azijo trajalo tedne - telo se je med počasno potjo z vlakom ali ladjo lahko postopno prilagodilo časovni razliki. Odkar ogromne razdalje premagujemo z letali, v nekaj urah preletimo toliko časovnih pasov, da telo v tako kratkem času ne zmore "naravnati" svoje notranje ure. Izraz "jet lag" se je tako rodil šele z letalskimi potovanji - jet je angleška beseda za reaktivno letalo, lag pa za zaostajanje.

Vsak časovni pas "vzame" en dan
Notranja ura človeka lahko začne zaostajati ali prehitevati, kadar hitro prepotujemo nekaj časovnih pasov, neprijetni "jet lag" pa vpliva na posameznikovo duševno in telesno počutje. Kritična meja za pojav "jet laga" naj bi bila časovna razlika štirih ur. Prilagajanja na drugo "uro" zahteva čas - nekateri strokovnjaki pravijo, da za vsak prepotovan časovni pas "zahteva" en dan. Če iz Ljubljane odletimo na primer v mehiško prestolnico, kjer so sedem ur za nami, naj bi za prilagoditev rabili šest dni. Navajanje je običajno še nekoliko težje, kadar nas poleg časovne razlike muči tudi velika sprememba podnebja.

Dolg polet pa ni vedno povezan z "jet lagom". Deseturni polet iz Evrope v Afriko naš bioritem ne zmoti zmoti preveč - "jet laga" ob prihodu v Afriko ne moremo izkusiti, saj je časovna razlika majhna ali pa je sploh ni. Letimo namreč skorajda vzdolž poldnevnikov. Deseturni polet iz Frankfurta v Johannesburg ima torej manj posledic na bioritem človeka kot peturni polet iz New Yorka v Los Angeles. Največja časovna razlika, ki jo lahko doživimo, je dvanajst ur.

Pot na vzhod je hujša
Časovna razlika nam pogosto pokvari prve dni bivanja - njen vpliv je za večino ljudi hujši, če potujemo na vzhod, kako hud bo "jet lag", pa je odvisno predvsem od tega, koliko časovnih pasov preletimo. Lažje se na časovno razliko privadijo ljudje, ki nimajo strogo določene dnevne rutine, tisti, ki vsak dan vstajajo in zaspijo ob isti uri, pa običajno nekaj dni tožijo zaradi sprememb telesnega ritma. Skoraj neobčutljivi so na časovno razliko dojenčki, ki velik del dneva še prespijo.

Sumljivo spominja na mačka
Znaki "jet laga" so predvsem utrujenost, izčrpanost, nespečnost, zmedenost ter težave s koncentracijo in orientacijo, ki jih pogosto spremljajo še pomanjkanje teka, dehidriranost, glavobol, prebavne motnje ... "Zelo podoben občutek, kot če bi imeli mačka," pravijo mnogi, a vse to je posledica sprememb cirkadialnega ritma, naše notranje ure, ki jo uravnava žleza ščitnica.

Kako lahko časovni razliki prekrižamo "zlobni" načrt?
"Potovalna medicina" ponuja nekaj nasvetov za tiste, ki bodo na potovanju "preskočili" več časovnih pasov:
- časovni razliki se začnite prilagajati že doma - če potujete na zahod, pojdite nekaj dni pred odhodom v posteljo čim bolj zgodaj, če pa letite na zahod, poskušajte zaspati čim pozneje;
- pred poletom, med njim in tudi po pristanku pijte čim več vode, da se izognete dehidraciji, alkohola se izogibajte;
- med poletom se skušajte vsaj malo razgibati, saj pomanjkanje gibanja še poslabša počutje;
- noč pred odhodom se poskušajte naspati, čeprav to uspe le redkim, saj "potovalna vročica" večini ne pusti spati;
- na dolgih poletih vsaj nekaj ur prespite, pomagajte si z "pokrivali" za oči;
- že ko pridete na letalo, urne kazalce naravnajte na krajevni čas kraja vašega pristanka;
- če je mogoče, po pristanku preživite nekaj ur na dnevni svetlobi, saj pomaga uravnavati vaš bioritem, in takoj začnite živeti "po novi uri", a z dejavnostmi prve dni ne pretiravajte. V posteljo pojdite zvečer, tudi če še niste zaspani, zjutraj vstanite, čeprav bi še spali. Čez dan bodite budni in ne pustite, da vas premaga spanec. Zdravniki uspavalnih tablet ne priporočajo.

T. T.