Moški nosijo belo, da jim ni prevroče; ženske nosijo črno, da niso zapeljive … da ni moškim prevroče. Pa se trudijo najti tudi trajnejše rešitve. Soseske prekrivajo s premičnimi strehami, ki sledijo soncu in delajo sence. Tudi zelenja ni več težko najti, menda ga imajo 16 kvadratnih metrov za vsakega prebivalca.

Ko senca in streha ne zaležeta več, je rešitev v tleh. Klimatizirali so dober kilometer dolgo tekaško stezo.

Najdaljša taka na svetu je. Da bi le spodbudili ljudi h gibanju. Nekaj so jih uspešno, drugi se z vročino še vedno borijo po svoje. Globalno segrevanje nima nič proti, da na drugi strani piha ven toplo, je pa na stezi skoraj stalna temperatura 26 stopinj Celzija. Se vam zdi pretirano? Lahko gremo še nižje, na - 4 recimo.

Sneg v arabskem svetu ni več kaka fatamorgana sredi puščave, Katarci so si ga v pokritih snežnih parkih na tem koncu sveta izmislili prvi.

Čakalne vrste so najdaljše poleti, ko je zunaj vsaj 50 stopinj Celzija več kot tukaj.

Sploh ni edini tak zabaviščni park v mestu, precej so priljubljeni, namenjeni seveda predvsem najmlajšim.

O hudem mrazu v državi govorijo, ko se spusti pod 10 stopinj Celzija. Naravnega snega v Katarju ni nikoli, je pa recimo pri višji sosedi – Savdski Arabiji.

V deželi, kjer skorajda ni letnih časov, zima traja vse leto. Zima je zakon tudi v puščavi.

To je to za danes, nos je že dovolj rdeč. In kam zdaj ne gremo? Na kuhano vino.