Bolgarija, zanimiva mešanica kultur in narodov, premore še vedno neokrnjeno naravo, visoke Rodope, Rilska (sedmera) jezera, narodne parke, podzemne jame, peščene obale, neskončna žitna polja, polja sončnic, vrtnic in sivke, srednjeveška mesta, samostane in bogato zgodovino.

Dolina vrtnic, največji vrt vrtnic na svetu

V Bolgariji je organiziran tudi festival vrtnic, ki poteka že od leta 1903 vsako pomlad v Dolini vrtnic, v Kazanlaku. Mesto Kazanlak, ki ga zapisujejo tudi kot Kazanlik ali Kazanluk, leži pa ob vznožju gorovja Balkan, šteje približno 45.000 prebivalcev in je središče proizvodnje rožnega olja, po katerem Bolgarija slovi po vsem svetu. Že več kot 300 let so vrtnice damaščanke iz Kazanlaka in rožno olje iz njih eno najbolj prepoznavnih simbolov Bolgarije. Ta država namreč proizvede skoraj polovico rožnega olja na svetu.

V okolici Kazanlaka so veliki nasadi vrtnic, ki so bile pred tremi stoletji pripeljane z Bližnjega vzhoda, s čimer je mesto postalo največji vrt vrtnic na svetu. Vasi, kjer so nasadi vrtnic, so Skobelevo, Karlovo, Strelča, Pavel Banya, Gurkovo in še nekatere.

Vrtnice damaščanke

Najbolj znane bolgarske vrtnice so starodavne damaščanke ali damaščanske vrtnice (Rosa Damascena), ki slovijo po svojem opojnem vonju. Njihovo drugo ime je kazanlaška roža. Iz njihovih cvetov že stoletja s pomočjo parne destilacije pridobivajo rožno olje, ki se uporablja v parfumeriji, kozmetiki, medicini, pa tudi v kulinariki. Bolgarsko rožno olje je bilo patentirano leta 1994. Pri kuhanju rožnega olja nastaja rožna voda, ki je pomemben lepotilni pripomoček. Koža, umita z rožno vodo, je čvrstejša, dišeča in mladostna.

Damaščanke so znane kot "rose otto", vrtnice z rožnim oljem. Ime imajo po Damasku, mestu v Siriji, verjetno pa izvirajo iz stare Perzije. Od 17. stoletja proizvajajo rožno olje z metodo dvojne destilacije. Rožno olje že več kot 300 let zagotavlja preživetja Bolgarom, ki živijo v pokrajini pod Balkanskim gorovjem. Vrtnice in rožno olje so vplivali na tamkajšnjo kulturo, tradicijo, folkloro in običaje. Damaščanske vrtnice so simbol pokrajine Kazanlak in Bolgarije na splošno. Bolgarom poosebljajo lepoto, zanje so rože bogov. Na kaj najprej pomislimo ob imenu Bolgarija? Na vrtnico, seveda.

Vrtnice so že na splošno kraljice rož. Njihov pomen sega daleč v zgodovino, vse do grške boginje ljubezni Afrodite, zaradi katere je postala rdeča vrtnica simbol neskončne ljubezni in strasti. V krščanstvu je bela vrtnica povezana z Devico Marijo, simbolizira nedolžnost, čistost in nepokvarjenost. Molitev rožnega venca (roženkranc) ima svoj vir v latinski besedi rosarium, venec rož.

Vrtnice damaščanke so rožnate barve in imajo trne. Rastejo kot grmi, ki dosežejo do 1,5 metra višine. Cvetijo enkrat letno, konec pomladi, v maju in na začetku junija, ko tamkajšnji kmetje pobirajo sadove svojega celoletnega dela. Cvetenje traja od dva do štiri tedne, odvisno od nadmorske višine krajev okoli Kazanlaka. Vrtnice cvetijo na posameznih grmih postopoma. Del grma je še v popkih, del grma pa že goden za obiranje. Vrtnice se obirajo ročno, listič za lističem. En cvetni listič tehta tri grame. Priden in spreten nabiralec lahko nabere dnevno do 100 kilogramov cvetov, ki jih med trganjem zbira v vreče iz žakljevine oz. vrečevine ali platna, privezane okoli pasu. Obiranje vrtnic se začne zgodaj zjutraj, ko je cvetje še pokrito z roso, saj je takrat vonj vrtnic najmočnejši. Obrano cvetje takoj pošljejo v destilarno in jih še isti dan predelajo s parno destilacijo. Cvetne listke stresejo v bakren kotel, jih zalijejo z vodo in pod kotlom zakurijo, da voda zavre. Za en kilogram rožnega olja so potrebne od dve do štiri tone cvetnih lističev.

V času cvetenja je zrak v Dolini vrtnic napolnjen s sladkim in opojnim vonjem vrtnic

Narava je podarila Dolini vrtnic idealne pogoje za rast vrtnic. Na kakovost vrtnic namreč vpliva stanje tal, struktura prsti, vremenske razmere in še mnogo drugega. Zanimivost: proti koncu 19. stoletja so želeli Nemci ustvariti rožno industrijo v okolici Leipziga, posadili so obsežna polja damaščank, vendar je poskus propadel. Prave damaščanke rastejo, cvetijo in dišijo le v Bolgariji.

Mesto ima muzej vrtnic, ki je zrastel z majhne razstave l. 1967, posvečene nabiranju vrtnic v Kazanlaku. Danes hrani muzej več kot 15.000 eksponatov, povezanih s proizvodnjo in predelavo vrtnic v Bolgariji, originalne dokumente o razvoju pridelave vrtnic, o patentiranju postopkov pridelave oljčnega olja, o lastništvu polj in tovarn, povezanih s proizvodnjo vrtnic, zemljiške knjige, pogodbe ter razne pripomočke, orodje, posode … – vse v povezavi z vrtnicami.

Festival vrtnic v Kazanlaku

Več sto tisoč turistov z vsega sveta se vsako leto maja in junija, na vrhuncu cvetenja vrtnic, zgrinja v Dolino vrtnic, da bi videli in doživeli festival vrtnic, ki ima 121-letno tradicijo.

To, kar je za Benetke beneški pustni festival, za Bavarce praznik piva, za Nizozemce praznik tulipanov, za Andaluzijo praznik flamenka in za Azurno obalo praznik agrumov, je za Bolgare festival vrtnic. Festival – praznik vrtnic je globoko povezan z vrtnico damaščanko. Leta 1903 so prebivalci Kazanlaka v zahvalo za preživetje Doline vrtnic prvič organizirali praznovanje v čast vrtnici, cvetju in rodovitnosti. Takratni festival je bil namenjen tudi dobrodelnosti. Zbirali so sredstva za revne družine, sirote in ostarele, ta motiv pa se je ohranil vse do danes. V prihodnjih letih je postal praznik tradicionalen, od leta 1971 je proglašen za državni praznik.

Po tradiciji se začne festival z obredi rožnega grma in sajenja vrtnic, nadaljuje pa se s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami. Vrhunec festivala je kronanje kraljice vrtnic in praznična povorka vrtnic po ulicah mesta.

Letos je potekal festival od 17. maja do 2. junija. Zaradi toplega vremena so vrtnice predčasno zacvetele, tako da so bili v času festivala nasadi vrtnic že bolj ali manj obrani. To pa ni okrnilo pestrosti bogatega festivalskega programa, ki je obsegal likovne in plesne delavnice, predstavitve knjig, predstave za otroke, slikarske razstave, lončarske in druge delavnice, obrede kuhanja vrtnic, bazarje, koncerte, festival balkanske kulture in kulinarike ter podobno.

Kako priti do Doline vrtnic?

Tja smo se odpravili tudi mi. Iz Ljubljane je do Kazanlaka 1200 kilometrov, za kar je z avtomobilom potrebnih 12 ur vožnje. Iz Slovenije je enostavnejše pripotovati z letalom do Sofije, od tam pa z vlakom ali avtobusom do Kazanlaka. Od Sofije do Kazanlaka je 270 kilometrov ali manj kot tri ure vožnje, javni prevoz je dobro organiziran. So pa vasi z nasadi vrtnic kar nekaj kilometrov oddaljene od mesta Kazanlak, tako da se je treba povezati s turističnimi agencijami, ki ponujajo izlete v te vasi, ali pa najeti taksi. Prenočišča v Kazanlaku in v bližnji okolici so za praznik vrtnic rezervirana že več mesecev vnaprej. V času vrhunca festivala je bilo npr. mogoče dobiti prenočišče le v 25 kilometrov oddaljeni Stari Gori za 50 evrov na osebo, čeprav se da v Bolgariji dobiti dokaj solidni polpenzion že za 10 evrov na osebo.

Središče mesta Kazanlak je bilo v času festivala zaprto za promet. Parkiranje je bilo brezplačno v širši okolici mesta (na splošno je Bolgarija zelo prijazna, kar se parkiranja tiče), obiskovalcem so bila večinoma brezplačno ali za nizko vstopnino odprta vrata muzejev, galerij in knjižnic. Pred muzejem vrtnic in v osrednjem mestnem parku Rosarium so se vrstili koncerti, cirkuške in gledališke predstave ter mednarodni folklorni plesi. Za nekatere dogodke so morali obiskovalci plačati vstopnino: za nekatere koncerte, udeležbo na obredih obiranja vrtnic, nekatere druge rituale in sedež pri ogledu povorke. Zelo zanimiva je bila razstava bolgarskega kruha in tradicionalnih jedi. Domačini in domačinke so bili oblečeni v tradicionalne bolgarske narodne noše. Posebnost letošnjega festivala je bil muzejski vlak s parno lokomotivo, star 82 let, ki je pripeljal v Kazanlak obiskovalce z vse države. Ob prihodu so jih na železniški postaji pričakali plesalci folklornih plesov, ki so v znak dobrodošlice metali obiskovalcem cvetne lističe.

Odprtje festivala se je začelo z dviganjem zastav na osrednjem trgu Seuthopolis (Seuthopolis je staro antično ime mesta Kazanlak). V nizu zastav z vsega sveta je plapolala tudi slovenska zastava. V parku namreč raste in cveti tudi vrtnica, ki nosi ime Slovenija. Na tem trgu je potekal velik del festivalskega dogajanja. Po ulicah so bile postavljene stojnice, na katerih so domačini prodajali izdelke iz vrtnic (kreme, eterična olja, mila, parfume, med in marmelado iz vrtnic, oblačila s folklornimi motivi, kupiti je bilo mogoče tudi sadike vrtnic. Vse ženske – tako mlade kot starejše – pa so nosile v laseh cvetne venčke.

Festival se je končal s pompozno povorko, ki se je začela v nedeljo, 2. junija, na glavni ulici mesta. Vstopnice za tribuno in VIP-sedeže so bile po 10–20 evrov. Povorko si je bilo seveda mogoče ogledati tudi brezplačno, le da je množica ljudi ovirala pogled na dogajanje. V opoldanskem pripekajočem soncu je povorko spremljalo več kot 100.000 ljudi.

V paradi je sodelovalo približno 5000 udeležencev – od kraljice vrtnic do raznih plesnih, folklornih in cirkuških skupin, športnih klubov, otrok iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter fakultet. Po ulicah se je sprehodila pisana paleta ljudi v narodnih nošah in uniformah, slišati je bilo ljudske pesmi z vsega sveta, poplesavali so se folklorni plesi.

Okolica Kazanlaka

Dolina vrtnic pa je za obiskovalce zanimiva tudi v nefestivalskem času. Ne imenujejo je zaman Dolina tračanskih kraljev, saj so v bližini Kazanlaka odkrili številne tračanske grobnice, svetišča in zaklade. Ena njenih največjih znamenitosti je tračanska grobnica v Kazanlaku, ki je pod zaščito Unesca.

Kazanlak leži v osrčju gorovja Balkan, po katerem se imenuje ta del Evrope. Gorovje Balkan simbolizira bolgarsko folkloro in kulturo. Gorovje je bilo od nekdaj domovanje junakov, varuh ljudi in zibelka vsega, kar je bolgarskega. Ob njegovem vznožju so majhne vasice, v katerih so bili rojeni in so živeli številni junaki ter kulturni vzorniki Bolgarije. Po ovinkasti panoramski cesti je mogoče iti na prelaz Šipka (Shipka) na 1150 metrov nadmorske višine. S prelaza vodi cesta do vrha Buzludža, 12 km vzhodneje, kjer stoji spomenik bolgarski komunistični partiji, ki je tam nastala.

V okolici prelaza so se v preteklosti bile pomembne zgodovinske bitke. Sam vrh Šipka je eden od simbolnih vrhov Stare planine. Pod prelazom Šipka je etnovas in muzej na prostem Etar, ki velja za eno najboljših turističnih destinacij Bolgarije. Približno 100 kilometrov stran od Kazanlaka je Veliko Tarnovo ali Veliko Trnovo, legendarno srednjeveško mesto carjev z več kot 5000-letno zgodovino. Leži na treh hribih, pod katerimi teče v meandrih reka Jantra (Yantra). Velja za eno najlepših, če ne celo najlepše mesto Bolgarije. V bližini mesta je muzejska vasica Arbanasi, ki je kulturni spomenik.

Južno od Kazanlaka je mesto Plovdiv, mesto sedmih gričev, ki spada v svetovno dediščino Unesca.

Našteti so samo kraji v bližini Doline vrtnic. Seveda pa ima Bolgarija pokazati še marsikaj drugega: številne samostane, ki so bili vir učenosti in opismenjevanja, skalne cerkve in samostane z bogatimi freskami, Rilska sedmera jezera, letovišča in obalo Črnega morja, vinske kleti, vroče naravne vrelce, neokrnjeno naravo v Rodopih, babo Vango, zemeljske piramide in ne nazadnje odlično kulinariko ter prijazne ljudi.

Če se boste ob letu osorej, spomladi 2025, udeležili tradicionalnega 122-letnega festivala vrtnic, si vzemite čas in si oglejte še kakšen košček te zanimive dežele. Predsodki in stereotipi o Bolgariji bodo izpuhteli, tako da se boste v Bolgarijo še vračali.